'Največ, kar lahko storite za okolje, je, da postanete vegan'

Ljudje v splošnem obsojamo mučenje živali, a hkrati (v večini primerov) jemo meso. Čeprav vemo, od kod pride. In vemo, da morajo zanj umreti živali. Jasno je, da te ne umirajo tako, da mirno zaspijo, pač pa že med rejo, pred smrtjo in ob smrti pretrpijo hude muke.

Prav tako nam je jasno, v kakšni meri pridelava mesa in z njo povezana masovna živinoreja onesnažujeta in uničujeta okolje. Pa se potrošnja mesa kljub temu iz leta v leto povečuje. In medtem, ko ponekod začenjajo veljati omejitve prometa, se živinorejo, ki okolje onesnažuje bolj kot ves svetovni promet, bolj ali manj pušča pri miru.

O posledicah, ki jih ima masovna živinoreja na okolje, o slabostih uživanja mesa in tem, kaj nas čaka v prihodnosti, smo se pogovarjali z dvema strokovnjakoma na tem področju. Mag. Miloš Židanik je psihiater in psihoterapevt, veganstvo prakticira že štiri leta in pol. Pred tem je bil pet let vegetarijanec. Mag. Marko Čenčur, dolgoletni neodvisni raziskovalec prehrane, pa je vegan približno pet let, pred tem pa je bil 20 let vegetarijanec.

'Živinoreja je ekološka katastrofa'

Izčrpno poročilo Združenih narodov je živinorejo označilo kot enega največjih okoljskih problemov planeta. Dokazano je, da je zadolžena za 14,5 % izpusta toplogrednih plinov, kar je več od celotnega svetovnega prometa in je tako eden glavnih virov klimatskih sprememb, ocenjujeta oba strokovnjaka.

"Živinoreja je eden od sektorjev, ki najbolj škodljivo vplivajo na vedno bolj omejene vodne vire in med drugim prispeva k onesnaževanju pitne vode, evtropikaciji in propadanju koralnih grebenov," opozarja Čenčur. Zanjo so potrebne ogromne površine, tako za živali kot za proizvodnjo krme. To povzroča izsekavanje in uničevanje gozdov, preko 70 % amazonskega gozda je uničenega zaradi živinoreje, tudi za proizvodnjo soje, ki se uporablja kot krma za živali. Poleg tega je živinoreja eden od glavnih razlogov za izgubljanje biološke raznolikosti in propadanje morskih ekosistemov. "Z drugimi besedami, živinorejo lahko klasificiramo kot ekološko katastrofo," je jasen.

Židanik pa dodaja: Onesnaževanje vode je posledica izteka gnojnice iz velikanskih hlevov intenzivne živinoreje ter uporabe umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov v kmetijstvu, ki podpira živinorejo. Posledice se čutijo tako v zastrupljanju podtalnice kot onesnaževanju površinskih voda. Zaradi preobilja dušikovih snovi v vodah prihaja do porasta alg v rekah, jezerih in morjih, kamor se rečna voda izteka. Posledica so mrtva območja oceanov, kjer ni življenja zaradi preobilja alg in pomanjkanja kisika v vodi. Zaradi ostanka herbicidov in pesticidov v smislu prisotnosti težkih kovin so zastrupljene vse ribe, ki se strupom ne morejo izogniti. "Tako tudi Nacionalni inštitut za varovanje zdravje opozarja pred rednim uživanjem soške postrvi zaradi previsoke vsebnosti niklja in svinca, da o drugih sladkovodnih ali morskih ribah ne govorimo."

Nova pandemija le še vprašanje časa?

Nekatere bolezni in najhujše epidemije v zgodovini človeštva so bile posledica živinoreje, se strinjata oba strokovnjaka. Ko so velikanske živalske farme s perutnino zgrajene v bližini velikanskih farm s pujsi v neposredni bližini velikih mest z velikim številom ljudi – v tem bazenu potem virus, ki je običajno neškodljiv, kroži med posameznimi vrstami, mutira in postane smrtno nevaren tako za živali, kot za ljudi, pojasnjuje Židanik. Tako dobimo ptičje in prašičje gripe.

"Nekateri svarijo, da je samo vprašanje časa, ko se bo zaradi živinoreje spet pojavila pandemija enakih ali hujših razsežnosti kot tista leta 1918, ki je pobila 40 miljonov ljudi. To je marsikdaj zamolčana, a izredno nevarna negativna posledica prehranjevanja z mesom," opozarja Čenčur.

Povprečni Slovenec letno poje 40 kg pujsa, 20 kg govedi in 26 kg perutnine

Dva miljona Slovencev letno pobije 35 miljonov živali, opozarja Čenčur. "Tu omenjam le smrti kopenskih živali, pobitih morskih živali ne štejejo posamično, statistika označi le skupno težo njihovih teles. Ocenjujem, da vsako leto pobijemo še približno enkrat toliko morskih živali."

Povprečni Slovenec v letu dni poje dobrih 40 kg pujsa, 20 kg telička in njegovih staršev, 26 kg kokoši, petelinov in puranov, 7,5 kg jajc in 219 litrov mleka, pa naniza Židanik. "V koncentracijskih taboriščih živilske industrije je bilo leta 2011 v Sloveniji na dosmrtno ječo, mučenje, posiljevanje in klanje obsojenih 347.000 pujsov, 471.600 krav, bikov in teličkov, število molznih krav je bilo 110.000, pri številu 'perutnine' Ministrstvo za kmetijstvo ne govori več o številu živali v reji, le o 'količini klavne mase', ki je znašala 60,9 tisoč ton letno in znesenih je bilo 277 milijonov jajc." Večja, kot je kupna moč v neki državi, večja je poraba mesa in drugih živil živalskega izvora. Tako je Slovenija po porabi teh živil nekje na sredini, ocenjuje.

Največ, kar lahko storite za okolje, je, da postanete vegan

Zato je dejstvo: Ne vegetarijanec, največ, kar lahko storite za okolje je, da postanete vegan, poudarjata strokovnjaka. "To pomeni, da imate ob tem, da ste vegan, ves čas pred očmi siceršnje breme, ki ga kot človek predstavljate za okolje in klimatske spremembe. Treba je biti buden glede obremenjevanja okolja z odpadki, še posebej s plastiko, in treba je biti buden glede uporabe prevoznih sredstev in načina kurjave in hlajenja prostorov," še opozarja Židanik.

Razlika med vegetarijansko in vegansko prehrano je v tem, da veganska prehrana ne vključuje nobenih živil živalskega izbora, vegetarijanstvo pa od teh živil vključuje jajca in mleko. "Nekateri se ob tem prehranjujejo še z ribami, kot da ribe ne bi bile živali, pravi. Gre za preprosto pomanjkanje znanja iz biologije. In pomanjkanje zavedanja, koliko mučenja je prisotno v mlečni industriji in kako le-ta, pa tudi jajčna, deluje z roko v roki z mesno industrijo," odgovarja Židanik, ki prednosti pri vegetarijanski prehrani glede na vegansko ne vidi. "Le da je morda vegetarijancem manj nerodno pred vsejedi, kot če bi bili vegani, ker pač ne želijo izpadati in biti drugačni. V Sloveniji nas je veganov skupaj s frutarijanci namreč le en odstotek in tako smo v veliki manjšini. Prednost veganske prehrane je na nivoju telesnega zdravja in na nivoju moralno-etičnih vrednot s posledično boljšo samopodobo. Sam vidim vegetarijanstvo samo kot prehodno fazo posameznika v smeri veganstva, za katero upam, da bo čim krajša."

"Oboje ima prednost pred vsejedo prehrano v tem, da manj obremenjujeta okolje, zmanjšujeta tveganja za določene bolezni in povzročata manj škode živalim, vendar ima v vseh omenjenih aspektih veganstvo še bistveno večjo prednost pred vegetarijanstvom," pa pravi Čenčur.

Če bi vsi ljudje postali vegani, bi bilo na voljo veliko več hrane

"Če bi vsi ljudje postali vegani, nikomur na svetu ne bi bilo potrebno stradati," je stavek, na katerega večkrat naletimo med raziskovanjem problematike. Drži ali ne?

"Če bi ukinili čredo govedi, ki je je na svetu 1,5 milijarde in na zemlji, ki je namenjena prehranjevanju goveda, zasadili koruzo za prehrano ljudi, bi prehranili 8,3 milijarde ljudi, kar je več, kot nas je trenutno na svetu. In to brez pujsov, drobnice in perutnine, ki tudi zahtevajo svoj prostor," pojasnjuje Židanik. "Tako da ja, to drži. Če bi samo v ZDA ukinili celotno živinorejo, bi enako nahranili vse ljudi na svetu. Če bi v Evropi vsi postali vegetarijanci, bi prihranili do 40 % pitne vode. Če bi zmanjšali izpust toplogrednih plinov za 14,5 %, bi s tem naredili velik korak k ohranjanju planeta," še dodaja.

Čenčur je pri odgovoru na to vprašanje bolj zadržan. "Res da bi se sprostile ogromne količine zemlje za proizvodnjo hrane, pa tudi hrane same bi bilo v primeru veganstva na razpolago veliko več, ampak glede na to, da na porazdelitev dobrin ne vpliva samo njihova količina, ampak predvsem drugi faktorji (politika), je to težko predvideti."

Meso povzroča bolezni srca in ožilja, diabetes, pa tudi raka

Ob vprašanju, zakaj ni dobro, da uživamo meso, oba strokovnjaka postrežeta s številnimi odgovori. "Prvi razlog je, ker ni prav. Ker nima človek čisto nič več pravice do življenja kot pujs, teliček, jagenjček ali kokoš. Ker nima pravice, da posiljuje, muči in kolje druga čuteča živa bitja. Drugi razlog je, ker je to slabo za njega samega. Tisti, ki lahko ubije žival v službi, dosti prej poseže po nasilju med domačimi stenami. Raziskave kažejo, da je med delavci v mesni industriji več alkoholizma in agresije do najbližjih. Tretji razlog je, ker to ni zdravo. Svetovna zdravstvena organizacija je meso sesalcev in še posebej procesirano meso zelo jasno povezala z rakom. Glede na to, da se strupi koncentrirajo v živalskih maščobah, bi rad slišal nekoga, ki meni, da je uživanje rastnih hormonov, antibiotikov, težkih kovin (ostanki pesticidov in herbicidov), konzervansov in barvil v nekem živilu – zdravo. Če damo v usta zelenjavo, imamo vpliv na to, kakšno hrano bomo použili, na način, kako je nekdo prehranjeval živali, ki so nam v hrano, pa nimamo vpliva," pojasnjuje Židanik.

Še najbolj so zastrupljene ribe, še opozori. "Tako na Ferskih otokih, kjer imajo sprevrženo navado kolektivnega pobijanja kitov, kar imenujejo svoje kulturno izročilo in odraz medsebojnega povezovanja vaščanov, opozarjajo nosečnice, da meso kitov, ki ga dajo na voljo ribiški skupnosti, zanje ni varno zaradi prisotnosti težkih kovin. Pri nas je podobno – reka Pad v Tržaški zaliv pripelje odpadne vode industrijskega dela severne Italije, mulj pa je poln živega srebra iz rudnika v Idriji. Da drobcev plastike v morju niti ne omenjam. Mar res kdo misli, da je uživanje mesa rib zdravo?" se sprašuje.

Čenčur pa vprašanje obrne: "Bolje bi se bilo vprašati, zakaj v 21. stoletju sploh uživati meso? Poleg tega, da je meso in pripadajoča živinoreja uničujoča za cel planet, je tu še zdravstveni aspekt, saj je uživanje živil živalskega izvora povezano z nekaterimi hudimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, diabetes, povečan pritisk, povečana telesna teža. Da ne govorimo o že omenjenem letnem poboju miljard živali. Najpoglavitneje pa je, da je prehranska stroka že pred desetletji dognala, da so živila živalskega izvora pri današnji ponudbi hrane povsem odveč."

Z vegansko prehrano dobite vsa potrebna hranila

In prav tistim, ki pravijo, da meso moramo jesti, da dobimo vsa potrebna hranila, ki jih iz veganske in vegetarijanske prehrane ne moremo, strokovnjaka odgovarjata: To ni res, to so samo izgovori!

"Vse pomembne svetovne organizacije, ki so podale svoja stališča glede veganske hrane, so si edine – z vegansko hrano je možno zadovoljiti vse potrebe posameznika po hranilih in to v vseh življenjskih obdobjih, tudi pri nosečnicah, doječih materah in otrocih. Treba je biti buden le glede nekaterih mikrohranil (npr. vitamin B12), vendar je na vsako prehrambeno zagato možno najti veganski odgovor," pravi Židanik.

Vsako mnenje o neprimernosti veganstva je preprosto v nasprotju z znanostjo in kot tako napačno, doda Čenčur. "Je pa žal kar nekaj institucij v Sloveniji, ki s svojimi izjavami in stališči skušajo nasprotovati znanstvenemu konsenzu, kar je neodgovorno, je pa razumljivo. Večina ljudi namreč nase gleda kot pozitivne, dobre ljudi, ki imajo radi naravo in živali. Ker vsejeda prehrana povzroča ogromno škodo naravi ter masovni poboj živali je marsikomu potrebno takšno ravnanje prikazati kot neobhodno, da nimajo izbire, je nujno zlo. Veganstvo že s svojim obstojem pokaže alternative, torej možnost izbire. Tudi iz človekove vsejedosti izhaja le to, da ima človek možnost jesti meso, ne pa nujo. To pomeni, da so vse grozovite posledice vsejede prehrane stvar osebne odločitve oz. želje posamezinka in ne nuje, kar pa je za marsikoga moteče."

'Mi smo še doživeli naš planet v miru, naši otroci se ga bodo, se bojim, spominjali po viharjih, lakoti, vojnah …'

Kljub opozarjanju na to problematiko, pa se potrošnja mesa iz leta v leto povečuje. Ljudje iščejo enostavne rešitve, po možnosti take, ki ne zahtevajo sprememb njihovega ravnanja. Ker prenehanje ali tudi zmanjševanje uživanja živil živalskega izvora potrebuje spremembe posameznikovega ravnanja, je odpor ljudi velik, opaža Čenčur. "Veliko si jih zato raje zatiska oči pred problemom in na različne načine skuša zanikati grozljive vplive uživanja mesa na naravo, ljudi in živali. Vendar dejstva ostajajo in so izredno dobro podprta z znanstvenimi raziskavami. Dejstvo je, da se okolje spreminja. Prednosti, ki jih je imelo meso nekoč, recimo za časa ledene dobe, ko ni bilo veliko rastlinske hrane, so že davno, davno izginile," pojasnjuje. Preseneča ga, kako veliko ljudi uporablja argument vračanje v preteklost – da se je namreč tako človek nekoč prehranjeval. "To je stališče, ki je diametralno nasprotno evoluciji, napredku in prilagajanju na spremembe, obrnjeno nazaj namesto naprej. Narava evolucije je pač taka, da ne poteka enako hitro, nekateri se prilagodijo prej, nekateri kasneje, nekateri pa prilagoditve sploh niso sposobni. Naravna selekcija pa potem pri vseh opravi svoje (bolezni, uničenje okolja). Upamo lahko le, da bo tistih, ki se bodo uspeli prilagoditi okolju več kot tisti, ki tega ne bodo/niso sposobni," zaključi.

Židanik pa opozarja na najhujše: Projekcije kažejo, da se bo potrošnja mesa do leta 2050 podvojila. Tako zaradi porasta števila ljudi, kot zaradi naraščanja kupne moči prebivalcev v Afriki, na Kitajskem in v Indiji. Z več kupne moči je tudi več povpraševanja po živilih živalskega izvora. "Takrat bi naj izpusti toplogrednih plinov zaradi živinoreje že presegli izpust industrije, vezane na ogljik. Temperatura bi naj presegla kritično točko 4 stopinj Celzije, ko bo Zemlja stopila na brzovlak klimatskih sprememb, kajti takrat se bo stalil permafrost in sprostil ogromne količine metana, ki je v njem ujet." In to so še optimistične napovedi, pravi, ki vsebujejo tudi podatek o četrt milijarde klimatskih beguncev. "V lanskem letu je prišel v Evropo en milijon beguncev in je Evropa pred razpadom. Kaj pomeni 50 milijonov pred vrati Evrope, si lahko samo mislimo. Verjetno nas bo klimatska kataklizma dosegla že prej. Strokovnjaki si še niso enotni kolikšen porast stopinj Celzija naš planet še prenese. Smilijo se mi naši otroci. Mi smo še doživeli naš planet v miru in zdravju, naši otroci se ga bodo, se bojim, spominjali po viharjih, poplavah, vojnah, lakoti, žeji, onesnaženjem in izumrtjem praktično vseh živalskih vrst razen človeka, nekaj vrst rejnih živali in podgan," zaključi.