'Nobelov nagrajenec' za okoljski aktivizem Uroš Macerl: Sežiganje odpadkov je norost, ki uničuje naravne vire

Goldmanova okoljska fundacija je razglasila šest prejemnikov Goldmanove okoljske nagrade za leto 2017, največjega svetovnega priznanja okoljskim aktivistom. Vsako leto jo podelijo okoljskim junakom z vsake od šestih naseljenih celin, s čimer nagrada izreka priznanje aktivistom za pomembne dosežke na področju varstva okolja in njihovih skupnosti.

Letos je med prejemniki tudi Slovenec, Uroš Macerl, ekološki kmetovalec iz Slovenije, ki je izkoristil priložnost edinega stranskega udeleženca v pravnih postopkih pridobivanja okoljskih dovoljenj ter s pomočjo ostalih aktivistov uspešno ustavil sosežig petrolkoksa in nevarnih industrijskih odpadkov v cementarni Lafarge. Uroša je za nagrado nominirala organizacija GAIA (Global Alliance for Incinerator Alternatives)/Zero Waste Europe.

Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog, je slovenski javnosti znan predvsem iz zmagovitega boja s Lafarge Cementom. Slednji je po večletni bitki na koncu ostal brez okoljevarstvenega dovoljenja in bil prisiljen ustaviti delovanje cementarne, ki je po navedbah Zasavcev močno obremenjevala okolje in s tem ogrožala njihov zdravje.

Podelitev nagrad bo v San Franciscu  v torek ob 02.30 po našem času.

Politika in politične institucije so v primežu kapitala, njihov odnos do okoljskih organizacij civilne družbe pa je zato izrazito negativen, je dejal Macerl za STA. "Občutek imam, da bi me utopili v žlici vode, če bi le lahko," je še poudaril. V prihodnje si želi več aktivnih državljanov in več kot le ubogljive otroke.

"To ni nagrada za moje delo, ampak za naše delo, za delo Eko kroga, cele ekipe in vseh, ki so na tem področju v Zasavju delali," je o nagradi poudaril Macerl. Eko krog je ta boj bil skupaj z zagorsko občino, krajevno skupnostjo Ravenska vas in Civilno iniciativo za prihodnost Trbovelj. "Vsi skupaj smo delali maksimalno. To je priznanje in nagrada za naše delo," je dejal. Nagrada je tudi odgovornost za prihodnost, je nadaljeval Macerl.

"V Sloveniji se o okolju govori s figo v žepu. Politika je polna lepih besed o zelenem preboju, o zelenem razvoju Slovenije, po drugi strani pa doživljamo projekte, kot so Teš, sedaj Anhovo, postopek v primeru Lafargea se je vlekel 13, 14 let, v Hočah so razlastili ljudi za nekaj delovnih mest, s spremembo zakonodaje so uvedli trajna okoljska dovoljenja. Da ne govorimo o tem, kaj se bo verjetno spet dogajalo na avtocestah in železnici," je dejal okoljski aktivist.

Za združevanje moči okoljskih organizacij

Macerl je med drugim opozoril na pomanjkanje močne zelene stranke v slovenski politiki. V zadnjih letih po njegovi oceni v prid okolja in kot zastopnik civilne družbe nekaj dela le Združena levica. Na drugi strani okoljske organizacije v Sloveniji dobro delujejo, čeprav na zelo različne načine. "Eko krog deluje z zelo malim proračunom, v celoti delamo prostovoljno, na tej osnovi pa smo lahko tudi malo bolj napadalni, ostri - seveda ko imamo v rokah argumente," je pojasnil Macerl. "Na drugi strani nam pri kakih stvareh manjka znanja in tam so druge okoljske organizacije boljše," je dodal. Prihodnost zato vidi v združevanju znanja in moči različnih okoljskih organizacij. "Moramo začeti pomagati en drugemu, se učiti en od drugega in združevati svoje moči. Kapital se na drugi strani zelo hitro uči, hitro najde nove načine, kako pritiskati na politiko in jo krojiti," je opozoril.

"V preteklih letih nam okoljsko zakonodajo piše kapital, zakonodaja se spreminja tudi na račun in v prid ene same tovarne," je bil kritičen Macerl. "Ko je vlada pripravljena spreminjati uredbo o tleh in za 100- do 1000-krat spreminjati mejne vrednosti, da bi bili na papirju zeleni in čisti, je to jasen pokazatelj, da je politika zelo podlegla pritiskom kapitala. Okolje in ljudje, ki moramo v njem živeti, pa bomo na ta račun žrtvovani," je opozoril.

Oblast se zelo trudi razlagati, da ni potrebe, da se okoljevarstveniki trudijo. "Da lahko mirno spimo, ker imamo inšpekcije, Arso, ministrstvo za okolje in prostor ter akreditirane ustanove, ki nadzirajo in izvajajo meritve. A vsi vemo, da je vse to plačano in izbrano s strani onesnaževalcev in tudi ko se nekaj ugotovi, inšpekcija ne ukrepa. Imamo izredno kritično stanje na področju okolja in mislim, da je zadeva alarmantna," je dejal Macerl.

Več kot le ubogljivi otroci

Rešitve za trenutno stanje Macerl vidi v aktivaciji civilne družbe. "Imamo bistveno premalo aktivnih državljanov. Danes žal preveč ljudi aktivno državljanstvo razume na način, da s klikom na spletu potrdi neko peticijo," je opozoril Macerl. Na tak način sprememb ne bo. "Ljudje morajo spoznati resnico, da te organizacije delujejo izključno v prid civilne družbe in da morajo dobiti podporo s strani širših množic, da bodo lahko delovale."

Spreminjanje miselnosti oziroma stanja duha se sicer lahko zgodi le na dolgi rok, začeti pa je treba pri otrocih, je prepričan sogovornik. "Naše otroke danes vzgajajo reklame, internet, starši so po cele dni v službah, zelo so prepuščeni potrošniški miselnosti, vsak skrbi le zase. To je velik problem sedanje družbe in na tem bi bilo treba več delati tudi v šolstvu," je dejal.

Težavo Macerl vidi tudi v pretiranem poudarjanju ubogljivosti pri vzgoji. "To je zaskrbljujoče," je opozoril, saj so ubogljivi posamezniki najlažje vodljivi in jih bo "tistih pet odstotkov, ki ima danes v rokah vse bogastvo sveta, še lažje izkoriščalo". "Ubogljivost ni vse, še veliko drugega bo treba narediti," je poudaril sogovornik.

Uroš Macerl poudarja, da je "sežiganje odpadkov norost, ki uničuje naravne vire, sežiganje v cementarnah pa kriminal, ki zastruplja ljudi in okolje ter je podprt z zlobirano zakonodajo. Zero Waste je alternativa, ki jo že udejanjajo številne skupnosti po vsem svetu."

Sosežig odpadkov ustaljena praksa cementarn

Sosežig odpadkov je ustaljena praksa cementarn, saj s tem nadomeščajo del tradicionalnih, večinoma fosilnih goriv, s tako imenovanimi alternativnimi gorivi: komunalni odpadki, plastika, odpadne gume, kostna moka, odpadna maziva, olja, barve, laki, mulji čistilnih naprav – torej tudi nevarni odpadki. Takšna nadomestna goriva jim ponekod odpirajo celo možnost finančnih spodbud za nižanje emisij toplogrednih plinov, čeprav je industrija odgovorna za pet odstotkov vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida, poleg tega pa še za nevarne snovi, ki ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

Cementarna v Trbovljah je kot gorivo uporabljala tudi petrolkoks, ki je odpadek naftne industrije. Petrolkoks je videti kot premog in se uporablja kot premog, le da vsebuje več žvepla, težkih kovin in ogljika. V 90 odstotkih ga sestavlja ogljik in emisije ogljikovega dioksida so ob sežiganju na enoto energije 5 - 10 odstotkov višje v primerjavi s premogom. Ker gre za stranski produkt rafiniranja nafte, je za četrtino cenejši od premoga in cementarne tako precej znižajo stroške poslovanja. Cena pa ne upošteva eksternih stroškov, kot so vplivi na okolje in zdravje ljudi - ne tam, kjer ga pridobivajo, niti tam, kjer ga uporabljajo.

Sosežig goriv, pridobljenih iz komunalnih odpadkov, se pogosto označuje kot obnovljiv vir energije, čeprav Evropska komisija določa, da je to lahko le energija iz nefosilnih virov. Plastika predstavlja četrtino mešanih odpadkov iz gospodinjstev, narejena je iz nafte in pri sežigu prispeva več kot polovico energije. Del goriva iz odpadkov so tudi papir, tekstil in hrana, ki bi jih lahko šteli med obnovljive vire, če ne bi vedeli, da nastanejo s pomočjo intenzivnega kmetijstva. Monokulturni gozdovi in bombažna polja so v bistvu zelene puščave. Ekosistemi, od koder te materiale pridobivamo, ne bi preživeli brez pomoči človeka in energije fosilnih goriv. Zato je njihovo uvrščanje med obnovljive vire več kot vprašljivo.

"Brez manjše porabe naravnih virov in materialov prehod v krožno gospodarstvo ne bo mogoč. Na globalni ravni poraba cementa strmo narašča in dokler bomo ujeti v krog nadomeščanja drugih gradbenih materialov z betonom tudi tam, kjer to ni potrebno, inovacij na tem področju ne bo. Če bi bili v ceno cementa vključeni vsi eksterni stroški, bi takšno raziskovanje postalo še kako zanimivo," dodaja Erika Oblak, ki pri Ekologih brez meja vodi program Zero Waste.

Sprememb pa ni pričakovati, dokler bodo na politike in zakonodajo v veliki meri vplivali interesi mednarodnih korporacij. Zgodile se bodo šele, če bo dovolj odločen tudi pritisk od spodaj navzgor.

Mariel Vilella, izvršna direktorica Zero Waste Europe in direktorica podnebnih politik pri organizaciji Global Alliance for Incinerator Alternatives (GAIA) zato dodaja: "Po vsem svetu se skupnosti upirajo močni industriji, kot so cementarne in pravijo, da je življenje pomembnejše od dobička. Kadar se ljudje organizirajo in stopijo v bran pravici do čistega zraka, jih ne more nič ustaviti. To dokazuje zmaga Uroša in Eko kroga.”

Poleg Macerla še pet nagrajencev

Letošnji nagrajenci so poleg Macerla še Rodrigue Mugaraka Katembo iz Demokratične republike Kongo, ki je pod krinko dokumentiral in javno objavil informacije o podkupovanju in korupciji ob prizadevanjih za vrtanje nafte v Nacionalnem parku Virunga, je tvegal življenje. Informacije so v javnosti sprožile val ogorčenja, kar je podjetje prisililo k umiku iz projekta.

Med nagrajenci je tudi Indijec Prafulla Samantara, največji indijski voditelj gibanj socialne pravičnosti. Vodil je 12-letno zgodovinsko pravno bitko, v kateri so domorodni prebivalci Dongria Kondh dobili pravico do svojega ozemlja in gričevje Niyamgiri zaščitili pred obsežnim odprtim kopom aluminijeve rude.

Osemdesetletna Wendy Bowman iz Avstralije, ki je sredi skokovitega razcveta premogovništva v Avstraliji, veliki multinacionalni rudarski družbi preprečila, da bi prevzela njeno družinsko kmetijo in tako zaščitila skupnost Hunter Valley pred nadaljnjim onesnaževanjem in uničevanjem okolja.

Nagrado bo prejel tudi Mark! Lopez iz ZDA. Državo Kalifornija je prepričal, da je v vzhodnem delu Los Angelesa izvedla celovito testiranje glede svinca ter čiščenje kontaminiranih domov, ki jih je preko trideset let onesnaževala predelovalnica baterij.

Gvatemalec Rodrigo Tot je svojo domorodno skupnost v gvatemalskem mestu Agua Caliente vodil k prelomni odločitvi sodišča, s katero je naložilo vladi, da ljudstvu Q’eqchi prizna ozemeljske pravice. S tem je preprečil širjenje rudnikov niklja, ki bi uničilo okolje te skupnosti.

O Goldmanovi okoljski nagradi ...

Goldmanovo okoljsko nagrado sta leta 1989 v San Franciscu zasnovala pokojna filantropa Richard in Rhoda Goldman. Nagrajence izbere mednarodna komisija na podlagi zaupnih informacij, ki jih prispeva globalna mreža okoljskih organizacij in posameznikov.

Prejemniki nagrade prejmejo mednarodno prepoznavnost, ki okrepi njihovo kredibilnost, svetovno pozornost usmerijo na težave, s katerimi se ukvarjajo, pridobijo pa tudi finančno podporo za nadaljnje sledenje svoji viziji, piše na spletni strani nagrade.

Razglasitev vsako leto poteka okoli svetovnega dneva Zemlje.