Orkan Harvey na Teksas 'odvrgel' kar 127 milijard ton vode 

Znanstveniki so preračunali težo vode, ki je padala na Teksas ob orkanu Harvey, ki je pustošil avgusta. Na podlagi izračunov, koliko se je Zemlja stisnila, so ugotovili, da je orkan četrte kategorije iz sebe iztisnil kar 127 milijard ton vode ali 127 bilijonov litrov vode. 

Adrian Borsa iz instituta za oceanografijo Scripps je za BBC dejal, da ga je nekdo vprašal, koliko stadionov New Orleans Superdomes bi napolnili s to vodo. Odgovor je 26.000. 

''To je podobno, kot če se usedete na vzmetnico - vdre se, ko vstanete se znova poravna. Zemlja deluje podobno,'' je Borsa pojasnil podlago za njegove izračune. Podatke o spremembi na Zemlji je dobil iz mreže visokonatančnih GPS postaj. 

Izračune je predstavil, potem ko so znanstveniki poudarili, da je bila letošnja sezona orkanov jasna posledica človeškega delovanja. Harvey, Irma in Maria so bili letošnji najhujši orkani, ki so divjali na Karibih, pripotovali pa so tudi do ZDA. 

Na srečanju ameriške geofizične zveze v New Orleansu so se strinjali, da je orkan Harvey svojo moč in količino padavin pridobil tudi zaradi višjih temperatur, ki so posledice toplogrednih plinov v atmosferi. Voda v zgornjih plasteh v Atlantiku in Mehiškem zalivu je bila v letošnji orkanski sezoni še posebej topla. Topli oceani pa dodajajo k moči. 

Harvey je obalo Teksasa prizadel tako zelo močno, ker se je orkan ustavil nad tem območjem. Šlo je za enega najbolj padavinsko močnih dogodkov v zgodovini spremljanja orkanov. 

Ameriška meteorološka zveza pa je v letnem poročilu o ekstremnih dogodkih poudarila tri, ki ''ne bi bili možni'' brez klimatskih sprememb, ki jih žene človeška dejavnost. Ti so: rekordne temperature leta 2016, vročinski val v Aziji leta 2016 in visoke temperature morja ob obali Aljaske. 

To se je zgodilo, ker ''smo naredili novo podnebje,'' je za BBC komentira znanstvenica Stephanie Herring z ameriške administracije za oceane in atmosfero (Noaa). 

V poročilu so zaključili, da so podnebne spremembe prinesle še hujše vročinske valove po celi obli, prav tako tudi segrevanje Arktike ne bi bilo možno brez klimatskih sprememb. 

Človeški vpliv na segrevanje oceanov vodi tudi v beljenje koral v avstralskem Velikem koralnem grebenu. 

Raziskava je nastala na podlagi modelov za primerjanje. Na eni strani so aktualni podatki o dogajanju v našem planetu, drugi modeli pa so ''alternativni'' svet, ki prikazuje, kaj bi bilo, če se klimatske spremembe ne bi zgodile, če torej človek ne bi izpustil ogromnih količin toplogrednih plinov po začetku industrijske revolucije.