Če bi vsi ljudje na svetu postali vegani, bi se sprostile ogromne količine zemlje za proizvodnjo hrane, pa tudi hrane same bi bilo na razpolago veliko več, sta v včerajšnjem članku povedala naša sogovornika. Marsikdo trdi, da v tem primeru nikomur na svetu ne bi bilo treba stradati.

A zgodba ima dve plati, opozarja Andrew Jarvis iz kolumbijskega Mednarodnega centra za tropsko kmetijstvo. "Že res, da bi vegetarijanstvo in veganstvo v razvitih državah prinesla vse sorte pozitivnih okoljskih in zdravstvenih učinkov. Pri državah v razvoju pa bi to pomenilo številne negativne učinke, ki bi vodili v revščino," je povedal v pogovoru za BBC in ponazoril: "Ne morete kar izbrisati krav z obličja Zemlje in pričakovati, da bo na ozemlju kar sam od sebe spet zrasel gozd!"

Naštel je nekaj skrbi, ki se porajajo v primeru vsesplošnega veganstva in vegetarijanstva.

Brezposelnost, dezertifikacija, izguba kulturne identitete ...

Ljudje, ki so zdaj vključeni v živinorejsko industrijo, bi potrebovali pomoč pri prehodu v novo zaposlitev, bodisi v kmetijstvo, pogozdovanje ali proizvodnjo bioenergije iz stranskih produktov pridelkov, ki se trenutno uporabljajo kot krma za živino. "Če ta prekvalifikacija v alternativne zaposlitve ne bi gladko stekla, bi se svet soočil z ogromnim deležem brezposelnosti in socialnih stisk, še posebej na podeželju," je prepričan Jarvis.

Celo najboljši scenarij ne more ponuditi alternative preživetja za vsakogar. "Približno tretjina svetovnega površja je sestavljena iz sušnih in polsušnih pašnikov, kjer lahko uspeva le kmetijstvo. V preteklosti, ko so ljudje poskušali spremeniti dele Sahela (regija v Afriki in prehodno območje med puščavo Saharo na severu ter bolj rodovitnimi savanskimi ozemlji na jugu, znanimi kot regija Sudan) iz pašnikov v polja, sta nastopili dezertifikacija in zmanjšanje produktivnosti," pojasnjuje.

"Brez živine bi življenje v nekaterih okoljih verjetno postalo nemogoče za ljudi," se strinja Ben Phalan, ki na Univerzi v Cambridgeu raziskuje ravnotežje med hrano in biotsko raznovrstnostjo. "To zlasti vključuje nomadske skupine, kot so Mongoli in Berberi, ki bi se bili brez svoje živine prisiljeni za stalno naseliti v mestih, pri tem pa bi v postopku verjetno izgubili svojo kulturno identiteto."

Posledice pa bi čutili tudi ljudje, katerih življenje ni odvisno od živinoreje, še pravi Phalan. Meso je namreč pomemben del zgodovine, tradicije in kulturne identitete. "Številni ljudje po vsem svetu ga podarjajo v obliki daril na porokah in različnih proslavah, iz mesnih jedi so sestavljene večerje ob pomembnih praznikih, kot sta dan zahvalnosti ali božič. Kulturni učinek popolne odpovedi mesu bi bil enormen, zaradi česar so prizadevanja za zmanjšanje porabe mesa v preteklosti že večkrat propadla."

Kje bi dobili mikrohranila?

Marco Springmann, raziskovalec prehrane na šoli Martin Univerze v Oxfordu, je šel korak dlje in s sodelavci razvil računalniški model, ki napoveduje, kaj bi se zgodilo, če bi do leta 2050 vsi ljudje postali vegetarijanci.

Rezultati kažejo, da bi se – predvsem zaradi odprave rdečega mesa – emisije, povezane s proizvodnjo hrane, znižale za približno 60 %. Če bi šel svet v veganstvo, pa bi bil padec emisij še večji – okoli 70 %. Tu so še pozitivni zdravstveni učinki: smrtnost bi se zmanjšala za 6 do 10 odstotkov, predvsem na račun srčno-žilnih bolezni, diabetesa, kapi in nekaterih oblik raka.

A za uresničitev česa takšnega bi bila potrebna zamenjava mesa s prehransko ustreznimi nadomestki. Živalski proizvodi vsebujejo več hranil na kalorijo kot vegetarijanski, zato je izbira pravih zamenjav bistvenega pomena – predvsem glede na podatek, da je po svetu podhranjenih več kot dve milijardi ljudi. "Prehod v vegetarijanstvo po vsem svetu bi lahko ustvaril zdravstveno krizo v državah v razvoju. Od kod bi namreč prišla mikrohranila?" se sprašuje Tim Benton, strokovnjak za prehrano na Univerzi v Leedsu.

'Solata je slabša kot slanina'

Raziskovalci na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu v Pensilvaniji so izvedli raziskavo, ki je pokazala, da je vključevanje večjih količin sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov in morske hrane v dnevno prehrano pravzaprav zelo slabo za okolje.

Ne nasprotujejo sicer dejstvu, da bi morali ljudje jesti manj mesa in da živinoreja ogromno prispeva k onesnaževanju okolja, trdijo pa, da uživanje zdrave hrane, ki jo priporoča Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA ) (več sadja in zelenjave ter manj mesa), poveča človekov vpliv na okolje v treh faktorjih – porabi energije, porabi vode in povečanju emisij.

Za potrebe raziskave so razdelali tri različne scenarije glede na porabo energije, porabo vode in izpuste toplogrednih emisij, ki izhajajo iz gojenja, procesiranja in transporta hrane. Po prvem scenariju se učinek proizvodnje hrane na okolje zmanjša, če ljudje na splošno zmanjšajo vnos hrane. Govorimo o okoli devetih odstotkih. Drugi scenarij, po katerem človek zmanjša tudi vnos kalorij, terja večji davek na okolju, saj povzroči povečanje porabe energije za 38 odstotkov, vodnega odtisa za 10 % in emisij za 6 %. Po tretjem scenariju pa ljudje ohranjajo vnos kalorij, a jejo več hrane, ki jo priporoča USDA, torej zelenjave, sadja, mleka in morske hrane. V tem primeru poraba energije naraste za kar 43 odstotkov, odtis vode se poveča za 16 odstotkov, emisije pa za 11 odstotkov.

"Ne smete kar sklepati, da bo vegetarijanska prehrana avtomatično zmanjšala vaš ogljični odtis," pravi Paul Fishbeck, eden od raziskovalcev. "Če jeste solato, je to – glede na toplogredne pline – trikrat slabše, kot če jeste slanino. Veliko zelenjave za rast potrebuje več naravnih virov, kot si mislite. Še posebej jajčevci, zelena in kumare, če jih primerjamo s svinjino ali piščancem."

Podrobneje je za Washington Post ponazoril Tamar Haspel: "Enega kilograma govejega mesa, ki ima 2280 kalorij, ne morete nadomestiti z enim kilogramom brokolija, ki ima 340 kalorij. Morate ga nadomestiti s 6,7 kilograma brokolija. Neizogibno je, da bomo za vzgajanje večjih količin brokolija, s katerim želimo nadomestiti kalorije, ki jih ne bomo dobili z mesom, porabili več energije in vode, okolje pa bo posledično bolj obremenjeno z emisijami," je dejal.

Raziskovalci so sporočili, da se zavedajo, da so njihove ugotovitve presenetljive in odstopajo od preteklih. "Razmerje med okoljem in pravilno prehrano je kompleksno," je dejala Michelle Tom. "Kar je dobro za vas z vidika zdravja, ni nujno, da je dobro tudi za okolje."

Ne skrajnosti, dovolj so že majhne spremembe

Dejstvo je, da se scenarij, da bi vsi ljudje na svetu kar naenkrat postali vegetarijanci ali vegani, tako ali tako ne bo uresničil. Namesto tega bi bilo dovolj že zmanjšanje zaužitih porcij in prilagoditev v pogostosti prehranjevanja, se strinjajo strokovnjaki.

Že samo upoštevanje smernic oz. prehranskih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bi emisije toplogrednih plinov v Združenem kraljestvu znižalo za 17 odstotkov, je pokazala neka britanska raziskava. Številka bi se znižala še za dodatnih 40 odstotkov, če bi se državljani izognili živalskim proizvodom in predelanim prigrizkom. "Gre za spremembe v prehrani, ki bi jih potrošniki komaj opazili, podobno temu, da imajo na krožniku le manjši kos mesa," še pravi Jarvis.

K tovrstnim spremembam prehranjevanja bi ljudi lahko spodbudili tudi določeni okolju prijazni ukrepi, še dodaja Springmann. Na primer višje cene mesa in nižje cene ter boljša dostopnost svežega sadja in zelenjave.