Ameriška vesoljska agencija že več desetletij s sateliti spremlja naš planet in zaznava bolj ali manj velike spremembe. Zdaj so objavili posnetek, v katerem so zbrali 20 let dogajanja in spreminjanja Zemlje.
Jasno je videti, kako naš planet ''diha'' oziroma povedano drugače, kako se spreminja v letnih časih, kako se širijo in krčijo ledene ploskve, kako planet ozeleni, kako plankton spreminja barve oceanov.
''Tu vidimo vizualizacijo podatkov zbranih v 20 letih. Podatke so zbrali trije sateliti, ki so specializirani za spremljanje vegetacije tako na površju kot v oceanih. Kar vidite, je spreminjanje letnih časov. Ko je deževna sezona v tropih, je tam bolj zeleno, podobno je v oceanih, ko barve spreminja fitoplankton, ki proizvede kar polovico kisika, ki ga dihamo,'' je navedel Carlos del Castillo, oceanograf pri Nasi.
V 20-letnem obdobju pa so opazne tudi podnebne spremembe. Zadnje študije kažejo, da naraščajoče temperature v zgornjem delu oceanov povzročajo širjenje področij, znanih pod imenom biološke puščave. Na teh področjih je manj fitoplanktona. Bolj segrete površinske vode ustvarijo jasnejšo mejo z globokimi, hladnimi in s hrano bogatimi vodami in sončno svetlobo, posledično hranljive snovi težje priplavajo na površje, kar vpliva na razvoj fitoplanktona, kaj hitro se lahko občutljivi ekosistemi podrejo.
Ko se sezonski morski led v Arktičnem oceanu stali, sončna svetloba zbudi fitoplankton, ki bolj ali manj neposredno pomeni hrano za ptice, morske leve, ribe ... A naraščajoče temperature prej stalijo led in cvetenje se zgodi nekaj tednov prej kot v preteklosti - prej preden do tja prispejo živali. ''Ne gre le za količino hrane, gre tudi za lokacijo in čas. Pomladansko cvetenje se zgodi prej kot ponavadi in to ima vpliv na ekosisteme na načine, ki jih še ne razumemo,'' je ob tem dejal oceanograf Gene Carl Feldman.
''Glavno sporočilo posnetka je, da imamo samo en planet, na katerem živimo. In ta planet diha, ta planet je živ. Zelo pozorno in podrobno ga spremljamo, ker ga moramo čuvati, saj je edini dom, ki ga imamo zdaj in v bližnji prihodnosti. Je zelo občutljiv kraj,'' je še poudari del Castillo.
Sateliti pomagajo znanstvenikom spremljati požare, izsekavanje gozdov in druge spremembe in analizirajo vpliv tega na cikel ogljikovega dioksida. Ob požarih se v ozračje sprosti na tone CO2. Spreminajoče se temperature in padavinski režimi vplivajo tudi na rast kmetijskih kultur. Ne le da s sateliti spremljajo rast, s pomočjo teh podatkov tudi izboljšujejo kmetijske prakse. Tako so denimo vinogradi v Kaliforniji s podatki ugotavljali, koliko vode potrebujejo za gojenje trte.
Programer pri Nasinemu centru Goddard Space Flight Alex Kekesi je dejal, da so vizualizacijo delali kar tri mesece in jo bodo dopolnjevali z novimi podatki.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.