Razprave o prehajanju na zimski in poletni čas ter o tem, kako smiselno je sploh premikanje ure, trajajo že dlje časa. Minuli konec tedna so ure prestavili v ZDA, prehod na poletni čas pa je tudi letos sprožil veliko negodovanja. Glavna vprašanja dvomljivcev so, ali prestavljanje ure res prispeva k varčevanju energije, kakšne so posledice tega premikanja urnih kazalcev za gospodarstvo in ali je takšno prestavljanje škodljivo za naše zdravje?
Vsaj dvakrat na leto se sproži ogorčena debata nasprotnikov in zagovornikov tega ukrepa. Do nekega skupnega konsenza pa vsi dvomljivci in goreči podporniki ne pridejo. Kaj nam je torej za storiti?
Novinar National Geographica razkriva, kako je prestavljanje ure in prehajanje na poletni ter zimski čas urejeno v ZDA. Zvezni zakoni ne določajo, da morajo vse zvezne države prestavljati ure. Tako se prebivalci Arizone (izjema je rezervat Indijancev Navajo), Havajev, Portorika, ameriške Samoe, Guama in Severnih Marianskih otokov s prestavljanjem ure sploh ne ukvarjajo. Glede na veliko negodovanja nasprotnikov časovnega prehajanja, pa je pričakovati, da bo tej peščici sledilo še več držav, ki se bodo odločile, da ostanejo na poletnem času.
8 kilometrov narazen, pa dve uri časovne razlike
Prav zaradi te neenotnosti prihaja do bizarnih situacij. Tako imajo letos, po pisanju National Geographica, prav neverjetno situacijo v Kentuckyju in Tennesseeju. Državi sta razdeljeni na dve časovni coni. Ker so v Tennesseeju vložili zahtevo, da ne bi več prestavljali ure, bi se lahko v primeru, da bo njihov predlog uzakonjen, zgodilo, da bo Tennessee ostal na poletnem času, medtem ko bo sosednji Kentucky še vedno premikal kazalce na svojih urah. "To pa bi pomenilo, da bodo imela mesta – ena v Tennesseeju in ena v Kentuckyju, ki so med seboj oddaljena zgolj 8 do 16 kilometrov, kar dve uri časovne razlike," opozarja profesor na univerzi v Medfordu Michael Downing.
Downing še opozarja, da so pred letom 1966, ko so premikanje časa uredili z zakoni, nekatera mesta samovoljno premikala kazalce na urah. Tako so nekateri spomladi kar dvakrat premaknili kazalce za uro naprej, pravi Downing in dodaja, da je vladala bistveno večja zmeda, kot zdaj.
Večina držav Severne Amerike in Evrope pridno prehaja s poletnega časa na zimski čas, medtem ko večina afriških in azijskih narodov na takšne časovne ukrepe ne da nič. Leta 2011 so premikanje ur opustili v Rusiji, a so ljudje tako zelo trpeli zaradi temnih juter in mračnih dopoldnevov, da so lansko leto vložili zahtevo za ponovno uvedbo premikanja urnih kazalcev. O ponovni uvedbi poletnega časa zadnja leta razmišljajo tudi na Japonskem, še posebej po zaprtju Fukušime in uvedbi splošnega varčevanja z energijo.
Razdeljeni so tudi znotraj Brazilije. Na poletni čas prehajajo v regijah z največjimi mesti, kot so Brasilia, Sao Paulo in Rio de Janeiro. Po svojih izračunih s tem ukrepom privarčujejo okoli 200 milijonov dolarjev (slabih 150 milijonov evrov) letno.
Vse kaže, da je kot prvi premikanje kazalcev za uro naprej in uro nazaj predlagal veleposlanik ZDA v Franciji Ben Franklin. V eni do svojih knjig je ameriški računalniški strokovnjak David Prerau zapisal, da je Franklin med svojim službovanjem v Parizu nekega jutra doživel razodetje, da bi lahko privarčevali precej petroleja, če bi uro spomladi premaknili naprej. Dan bi bil daljši in svetlejši, je Franklin sporočil prijateljem v ZDA. A pred prvo svetovno vojno premikanja ur, kot ga poznamo danes, niso še imeli. Prva država, ki je uzakonila prehod na poletni čas, je bila Nemčija. To je naredila zato, da bi varčevala z zalogami premoga, ki ga je nujno potrebovala v vojaške namene. Vsi, ki se jim je zdela ideja učinkovita, ter vsi tisti, ki so ji lahkoverno nasedli, so v naslednjih letih uzakonili premikanje ur. Še posebej intenzivno se je to dogajalo v času druge svetovne vojne.
Večina držav je tudi po koncu vseh vojn in gospodarskih kriz ohranila premikanje urnih kazalcev. Zadnja leta so vprašanja, ali s premikanjem kazalcev sploh še varčujemo na energiji, tako zelo glasna, da so številne države izvedle posebne študije. Ena od teh študij je analizirala učinek podaljšanja poletnega časa v Avstraliji v času Olimpijskih iger v Sydneyju. Del države je bil na poletnem času, del pa ne. In rezultat? Kar so energije privarčevali zvečer, so jo porabili v temnih jutrih, ugotavljajo raziskovalci univerze v Washingtonu.
A so tudi takšne študije, ki so pokazale, da s prestavljanjem ure na poletni čas vendarle privarčujemo. Tako so z eno takšnih študij raziskovalci leta 2008 seznanili ameriški kongres. S prestavljanjem ure v ZDA letno privarčujejo kar 0,003 odstotka elektrike, pravijo avtorji raziskave in opozarjajo, da je to glede na ogromno energijsko potratnost ZDA, precej. Ugotovili so tudi, da so precejšnje razlike med posameznimi regijami. Nekje so privarčevane količine električne energije precej večje. Kot takšna je Kalifornija, kjer s prehodom na poletni čas veliko več ljudi ostaja v večernih urah zunaj in s tem porabi precej manj energije.
Kakšne so zdravstvene prednosti ali slabosti?
Zaradi prestavljanja ur imamo več dnevne svetlobe, to pa pomeni, da manj časa presedimo za televizorji in računalniki, več časa pa izkoristimo za aktivnosti na prostem, so prepričani strokovnjaki. Spet drugi opozarjajo, da se naše telo, naša notranja ura nikakor ne more navaditi na tisto "dodatno" uro dnevne svetlobe, ki jo dobimo s premikanjem ure.
Znanstvenik na univerzi v Münchnu Till Rönneberg je prepričan, da ta ukrep pri ljudeh povzroča stres in s tem ranljivost našega telesa, prav tako znižuje našo produktivnost. Vse skupaj primerja s počutjem in utrujenostjo našega telesa po daljšem poletu, t.i. jet lag ali izčrpanost zaradi časovne razlike.
Znanstveniki pa so z raziskavo ugotavljali, da se nevarnost za srčni napad poveča v dneh po prehodu na poletni čas, še posebej je bilo to izrazito na Švedskem. "Najverjetnejši razlog je v motnjah spanja in podrtju našega notranjega ritma," pravi vodja raziskave Imre Janszky z Norveške.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.