Evropa, ki se od 80. let prejšnjega stoletja segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, je lani zabeležila najtoplejše poletje doslej, pri čemer so države, kot so Francija, Nemčija, Italija, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo, doživele najtoplejše leto v zgodovini, ugotavlja poročilo Stanje podnebja v Evropi 2022.
Zaradi visokih temperatur so Evropo prizadeli hude suše in gozdni požari, zaradi vročine pa je umrlo tudi več tisoč ljudi, je ob objavi poročila opozoril generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Petteri Taalas.
Temperature po vsej celini so se med letoma 1991 in 2021 dvignile za 1,5 stopinje Celzija. V primerjavi s predindustrijsko dobo pa je bilo lansko leto za 2,3 stopinje toplejše, izhaja iz poročila.
Svet se je od sredine 19. stoletja v povprečju segrel za skoraj 1,2 stopinje, pri čemer so najbolj prizadete najranljivejše skupine prebivalstva in najrevnejše države na svetu, ki ne prispevajo veliko k emisijam toplogrednih plinov, zaradi katerih se ozračje segreva.
Huda vročina je lani po Evropi povzročila več kot 16.000 smrti, piše v poročilu, medtem ko so poplave in neurja povzročili večino od dveh milijard dolarjev škode zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov.
"Na žalost tega ni mogoče obravnavati kot enkraten dogodek ali nenavadno podnebje," je v poročilu ocenil direktor agencije EU za satelitsko opazovanje Copernicus Climate Change Service Carlo Buontempo. Na podlagi trenutnega razumevanja podnebja in njegovega razvoja so tovrstni dogodki del vzorca, zaradi katerega bodo izredne toplotne obremenitve pogostejše in intenzivnejše po vsej celini, je pojasnil.
Naraščajoče temperature so povzročile škodo tako na gospodarstvih kot tudi ekosistemih, poudarjajo raziskovalci.
Malo snega, vroče poletje in saharski pesek
V Alpah so lani ledeniki zabeležili novo rekordno letno izgubo mase, ki so jo povzročili zelo majhne zimske količine snega, vroče poletje in usedline saharskega prahu, ki ga prinaša veter.
Padavine so bile po večjem delu evropske celine pod običajnimi količinami, kar je prizadelo kmetijsko proizvodnjo in vodne rezerve, hkrati pa ustvarilo pogoje za izbruhe požarov v naravi. Leta 2022 je bilo tako zabeleženo drugo največje pogorelo območje v Evropi z velikimi požari, ki so prizadeli dele Francije, Španije, Portugalske, Slovenije in Češke, je izpostavljeno v poročilu.
Med pozitivnimi ugotovitvami pa so raziskovalci izpostavili lansko proizvodnjo vetrnih in sončnih elektrarn, ki je predstavljala 22,3 odstotka celotne elektrike EU in tako prvič prehitela fosilni plin (20 odstotkov).
Kot izhaja iz poročila, je to posledica različnih dejavnikov, vključno z znatnim povečanjem vzpostavljanja sončnih elektrarn.
"Sonce in veter se dopolnjujeta skozi vse leto: sončno sevanje je večje pozno spomladi in poleti, medtem ko je intenzivnost vetra običajno večja pozimi," je še zapisano v poročilu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.