Podnebna kataklizma: Tveganje človeškega izumrtja je neraziskano

Obvladovanje tveganj zahteva pripravo scenarijev ot tem, kakšne posledice nas čakajo, če se razmere poslabšajo do najhujših možnih. Kot ugotavljajo klimatologi, v primeru podnebnih sprememb takšnih študij in scenarijev, ki bi nas pripravili na najhujše, ni ali pa so slabo razumljene. Takšno katastrofo so poimenovali podnebna kataklizma. "Soočanje s prihodnostjo pospešenih podnebnih sprememb, medtem ko smo slepi za najslabše možne scenarije, je v najboljšem primeru naivno obvladovanje tveganja in v najslabšem primeru smrtno neumno," so dejali znanstveniki in dodali, da obstaja veliko razlogov za sum, da bi lahko globalno segrevanje povzročilo apokaliptično katastrofo. V Guardianu so povzeli opozorila mednarodne skupine strokovnjakov, ki trdi, da se mora svet začeti pripravljati na možnost konca sveta, kot ga poznamo. "Analiza mehanizmov za te ekstremne posledice bi lahko pomagala spodbuditi politiko, družbeno ukrepanje in izboljšala odpornost," so zapisali.

Študija morebitne jedrske vojne 1980 

Raziskovanje jedrske zime, kot so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja poimenovali najhujši možni razplet hladne vojne, je spodbudilo zaskrbljenost javnosti in prizadevanja za razorožitev, so povedali raziskovalci. Zato so predlagali raziskovalni program, ki bi vključeval raziskovanje tega, kar imenujejo 'štirje jezdeci podnebne kataklizme': lakote, ekstremnega vremena, vojne in bolezni. "Obstaja veliko razlogov za domnevo, da bi podnebne spremembe lahko postale katastrofalne, tudi pri skromnih ravneh segrevanja," je dejal dr. Luke Kemp iz Centra za preučevanje eksistencialnih tveganj Univerze v Cambridgeu, ki je vodil analizo. "Poti do katastrofe niso omejene le na neposredne vplive visokih temperatur in drugih ekstremnih vremenskih dogodkov. Katastrofo lahko sprožijo tudi drugi s podnebjem neposredno nepovezani dogodki, kot so finančne krize, konflikti in novi izbruhi bolezni."

Ko padajo domine

Še posebej znanstvenike skrbijo tako točke, kjer majhen dvig globalne temperature povzroči velike spremembe v podnebju, kot so ogromne emisije ogljika iz amazonskega pragozda, ki ne zmore več absorbirati tega toplogrednega plina zaradi velikih suš in požarov. Tukaj so denimo tudi povezave med taljenjem ledu na severu in jugu ter morskih tokov, ki se med seboj izničijo. Eden takšnih sistemov je atlantski tok, na katerega že vpliva taljenje ledenikov z Antarktike. Znanstveniki so pripravili več kot tri milijone simulacij in v tretjini primerov ugotovili, da se tako imenovan domino efekt zgodi že pri dvigu povprečne temperature, nižje od dveh stopinj Celzija, ki je bila dogovorjena na pariškem podnebnem vrhu.

Temeljita ocena tveganja bi tako morala upoštevati, kako se tveganja širijo, medsebojno vplivajo in povečujejo, vendar doslej tega še nihče ni poskušal izvesti, so povedali znanstveniki. "Toda tako se tveganje odvija v resničnem svetu, ciklon na primer uniči električno infrastrukturo, zaradi česar je prebivalstvo ranljivo za posledični smrtonosni vročinski val." Tudi pandemija covida-19 je izpostavila potrebo po preučitvi redkih, vendar zelo vplivnih globalnih tveganj, so dodali.