'Če bi namenski helikopter dobili včeraj, bi bilo prepozno'

Še avgusta sta zdravniška in reševalska stroka enotno opozarjali, da reševalna helikopterja Leonardo ne bosta ustrezala strokovnim standardom in da posledično bolnikom ne bosta nudila primerne oskrbe. Potem pa preobrat. Oskrba bolnikov z novima helikopterjema bo boljša kot doslej, so konec tega istega meseca sporočili zdravniki helikopterske nujne pomoči Brnik. Uroš Lampič, vodja HNMP Brnik, je pojasnila za 24ur Dejstva zavrnil, ker da imajo postopka nakupa helikopterjev dovolj. Smo pa govorili z Matevžem Privškom, podpredsednikom Sekcije urgentnih zdravnikov, ki helikoptersko nujno pomoč izvaja v Mariboru. Peljal nas je do helikopterja Slovenske vojske, ki ga uporabljajo za HNMP, in pojasnil, kako dolgi so aktivacijski časi. Ravno v času našega snemanja pa se je s terena vrnila zdravniška ekipa, ki je odletela na pomoč v Ljutomer. Več kot pol ure so potrebovali, da so prišli do bolnika, ki je imel srčni zastoj. Niso ga uspeli rešiti. 

Tudi v reševalni akciji pod vrhom Tosca v Julijskih Alpah, kjer je plaz minulo nedeljo zasul tri hrvaške planince, je pomagal helikopter Slovenske vojske. Bolnikom pa je verjetno popolnoma vseeno, kakšne barve helikopter pride na pomoč, čeprav je stroka opozarjala, da mora biti rumen, že na daleč opazen, da ljudje vedo, da prihaja reševalna ekipa. Po vzoru denimo sosednje Avstrije. A zagotovo je bolj pomembno, da je helikopter primerno opremljen. Največ polemik je bilo okoli prečne ali vzdolžne postavitve nosil. Prečna pomeni, da zdravnik bolnika oskrbuje s strani, vzdolžna pa, da lahko stopi tudi za bolnikovo glavo in ga, če je to potrebno, intubira. Tudi o tem, ali se intubacije sploh izvaja, medtem ko je helikopter v zraku, še vedno krožijo različna mnenja. Eden najbolj izkušenih reanimatologov pri nas, Dušan Vlahovič, priznava, da so tovrstne intubacije redke, a možne. Sam je v helikopterju intubiral trikrat: "Na tržišču v Evropi so morda trije helikopterji, Leonardo, Bell in Airbus ... Prepričan sem, da vsak od njih ponuja vse možnosti konfiguracije." 

"Dejstvo je, da helikopterja ne moreš kupiti v avtohiši tako kot avto, ampak ga je treba naročiti namensko. In to traja dve leti, da ga namensko zgradijo, izdelajo, dobavijo. Leto smo zamudili." Tako pa postopek 37 milijonov evrov težkega javnega naročila komentira nekdanji vodja policijskih pilotov Robert Kralj. Več kot 500 reševalskih intervencij je opravil v svoji karieri, še vedno je letalski inštruktor in aktiven gorski reševalec. Pripovedoval nam je tudi o frustracijah, ki jih je doživljal, ko je bilo helikopterjev za vse predvidene naloge premalo. 

Trenutno je namreč v bazi HNMP na Brniku na voljo en helikopter Slovenske vojske, eden pa v bazi HNMP v Mariboru. V poletnih mesecih, ko je več planincev in alpinistov, ter v času zimskih počitnic je v gorenjski bazi še dodaten helikopter, medtem ko eden v pripravljenosti čaka na letališču Cerklje ob Krki. 

Nakup namenskih helikopterjev se sicer vleče že vse od začetka leta. Januarja je bil objavljen prvi razpis, a je stranka Nova Slovenija zaradi suma, da je bil prirejen, sklicala nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Ministrstvo za notranje zadeve je razpis razveljavilo in 14. maja objavilo nov razpis. Nanj sta se prijavila dva ponudnika. Leonardo je za dva helikopterja postavil ceno slabih 32 milijonov evrov plus DDV, Airbus pa dobrih 30 milijonov evrov plus DDV. Ker slednji ni ustrezal zahtevam, so izbrali Leonardo. In ko se je zdelo, da smo tik pred podpisom pogodbe, se je spet vmešala politika. Ne le opozicija, tudi 4 koalicijski poslanci Socialnih demokratov Meira Hot, Damijan Bezjak Zrim, Bojana Muršič in Jonas Žnidaršič so bili proti. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je konec avgusta odredil notranjo revizijo, nepravilnosti niso ugotovili, a parlamentarna Komisija za nadzor javnih financ je kljub temu pozvala k razveljavitvi razpisa. 15. septembra, ko bi morali podpisati pogodbo za nakup, se je vmešala še Komisija za preprečevanje korupcije, ki je vložila zahtevek za revizijo, ki ga je včeraj zavrnila Državna revizijska komisija. 

Vlahovič, ki je nakup helikopterjev spremljal od daleč, pravi, da Slovenija zagotovo potrebuje dve ali tri baze, kar pomeni dva ali tri helikopterje, ki so ves čas na voljo izključno za HNMP.

Kralj pa v upanju, da se bo nakup le izpeljal, opozarja, da v Sloveniji mnoga življenja rešijo ravno s pomočjo helikopterjev, v katerih pa je hierarhija jasna. 

Nakup namenskih helikopterjev je širšem kontekstu le prvi korak do sistemske ureditve helikopterske nujne medicinske pomoči. Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Denis Kordež pravi, da je v procesu ustanavljanja Javni zavod za nujno medicinsko pomoč. Na naše vprašanje, zakaj javni zavod šele zdaj, odgovarja: "Poskusi so bili, vendar nihče pred nami ni pristopil k nakupu namenskih helikopterjev in vzpostavitvi letalskih operacij zdravstva." 

Kup očitkov v postopku javnega naročila se je nanašalo tudi na to, da bi moralo razpis za helikopterja pripraviti Ministrstvo za zdravje in ne Ministrstvo za notranje zadeve, češ da so namenski helikopterji talec treh interesov: zdravstva, policije in vojske. Kordež odgovarja: "V prihodnosti si seveda želimo, da bo kompletna dejavnost organizirana znotraj javnega zdravstvenega zavoda znotraj letalskih operacij zdravstva."

Reševalci ustanovitev javnega zavoda podpirajo, a ob tem opozarjajo: "Konfiguracija helikopterja Leonardo ne bo bistveno izboljšala oskrbe bolnikov." Zato Thomas Germ, predsednik Sekcije reševalcev v zdravstvu nakupu helikopterjev nasprotuje, če ti ne bodo zagotavljali vzdolžne postavitve nosil z bolnikom. Vlado poziva, naj postopek nakupa izpelje v skladu s strokovnimi smernicami in zahtevami. 

Ne glede na vse polemike, nesoglasja in spreminjanje mnenj pa stroka enotno: "Če bi namenski helikopter dobili včeraj, bi bilo prepozno." Zakaj torej toliko zapletov pri nakupu? Kdo je v postopku javnega naročila iz ozadja vplival na politiko, preglasil stroko in jo celo uspel spreti med seboj? Odgovori v 24ur Dejstva ob 19. uri.