Ob tem se odpira ključno vprašanje: ali smo na pragu nove gospodarske krize ali zgolj v obdobju povečane negotovosti? Ekonomist Mojmir Mrak opozarja, da je eden ključnih kazalnikov, ki ga je v tem trenutku smiselno spremljati, prav gibanje cen energentov. Zgodovina nas uči, da so prav naftni šoki pogosto sprožili širše gospodarske pretrese. Dvig cen energije namreč hitro vpliva na stroške proizvodnje, transporta in posledično tudi na cene za končne potrošnike.
Vprašanje, ki si ga zastavljajo številni analitiki, je, kako hitro se lahko ta pritisk prelije v inflacijo. Trenutno se inflacija v evrskem območju sicer giblje okoli dveh odstotkov, kar velja za optimalno raven. A izkušnje iz preteklosti, predvsem iz 70. let prejšnjega stoletja, kažejo, da se lahko razmere hitro spremenijo, če pride do večjih motenj na energetskih trgih.
S tem je povezan tudi strah pred stagflacijo, scenarijem, v katerem se hkrati pojavljata visoka inflacija in nizka gospodarska rast. Takšna kombinacija je za ekonomsko politiko posebej zahtevna, saj so možnosti ukrepanja omejene. Pomembno vlogo pri tem imajo centralne banke, zlasti ameriški FED in tudi Evropska centralna banka, ki so v zahtevnem položaju, po eni strani morajo ohranjati cenovno stabilnost, po drugi pa ne smejo dodatno zavirati gospodarske rasti. Vprašanje, ali imajo centralne banke še dovolj manevrskega prostora in ali bodo ukrepale pravočasno, ostaja odprto.
Kljub globalnim negotovostim pa slika slovenskega gospodarstva ni enoznačna. Po eni strani beležimo visoko rast izvoza, ki dosega približno 80 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar kaže na močno vpetost v mednarodno okolje. Po drugi strani pa gospodarske zbornice opozarjajo na pritisk na dobičke podjetij, predvsem zaradi višjih stroškov.
Zanimiv je tudi razkorak med realnim sektorjem in kapitalskimi trgi. Medtem ko nekatera podjetja poročajo o slabših rezultatih, delniški indeksi beležijo rast. To odpira vprašanje, ali finančni trgi morda že stavijo na prihodnje izboljšanje razmer ali pa gre za odmik od realne slike gospodarstva.
V takšnih razmerah postaja ključna tudi vloga države. Nova vlada, ne glede na politično barvo, bo morala nasloviti vprašanja produktivnosti, konkurenčnosti in prilagajanja na hitro spreminjajoče se globalno okolje. Povečanje dodane vrednosti, vlaganja v znanje in tehnologijo ter stabilno poslovno okolje ostajajo temeljni izzivi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.