Da vrnitev blejskega otoka in nepremičnin na njem v naravi ni mogoča, na ministrstvu za kulturo utemeljujejo z več argumenti. Blejski otok je namreč ledeniška tvorba in zavarovan kot naravna znamenitost in kulturni spomenik, poleg tega pa je še v državni lasti. Bistven za mnenje ministrstva, da vrnitev v naravi ni možna, pa je Zakon o ohranjevanju narave. V njem je namreč predpisano, da nepremičnine na zavarovanih območjih in naravne vrednote, ki so v lasti države, kar je tudi blejski otok, niso v pravnem prometu. Zakon sicer dopušča izjeme, ki pa v primeru otoka ne pridejo v poštev.
Rimskokatoliško župnijstvo Bled, ki bo glede tega obveščeno šele jutri, bo imelo možnost, da zahtevek za vrnitev blejskega otoka v naravi, dopolni z zahtevkom za izplačilo odškodnine v obliki obveznic slovenske odškodninske družbe. In če blejska župnija na to ne bo pristala oziroma bo še naprej vztrajala pri vrnitvi v naravi? V tem primeru se lahko zgodi, da bo cerkev ostala tako brez otoka kot tudi brez odškodnine. Ministrstvo namreč o slednji, če ne bo zahtevka cerkve, ne bo odločalo, pač pa bo izdalo le odločbo, da se otok cerkvi ne vrne.
