Chaplinova figura potepuha - s črnimi brki, melono na glavi, oblečenega v pretesen jopič in hlamudrače ter s sprehajalno palico v roki - pripada likom, ki jih povsod po svetu nemudoma prepoznajo. Trženje te ikone je poskrbelo, da je od Chaplina že zdavnaj ostala samo podoba racajočega klovna. Ali ni celo sam dejal, da je "le klovn"? Drži, toda k temu je dodal: "To me vzdiguje na raven, ki je daleč višja od vsakega politika." Turisti, ki si v Hollywoodu kupijo kak plakat s Chaplinom, še dandanes verjamejo, da je bil pokojnik seveda Američan. Da je bil Britanec, da je izhajal iz revnega okolja, da kasneje kljub bogastvu, ki mu ga je omogočil Hollywood, ni želel povsod biti Ami, in da je bil do ameriškega načina življenja kritičen - s tem se ukvarjajo le še zgodovinarji.
Dolga leta je inscenirano hujskaštvo nazadnjaških krogov, ki je Chaplina označevalo za "komunista in skrunilca deklet", zavzemalo več prostora v medijih kot njegovi filmi. Umetnik naj bi dolga leta spodkopoval ameriško moralo, mu je vrgel v obraz ameriški generalni javni tožilec McGranery, ko mu je leta 1952 odvzel dovoljenje za bivanje. Chaplin je bil v tistem času na vrhuncu slave in najbolj znani komik na svetu. Ves zagrenjen si je tedaj prisegel, da nikoli več ne bo stopil na ameriška tla. S četrto ženo se je umaknil v Švico. Šele 20 let kasneje se je Amerika spravila s Chaplinom, takrat mu je namreč Ameriška filmska akdemija podelila oskarja. Chaplin je ob prihodu v Los Angeles leta 1972 Američane pozdravil z besedami: "Vi ste čudoviti, prijazni ljudje". Tri leta kasneje mu je britanska kraljica podelila plemiški naslov.
Med Chaplinove filme, ob katerih je apologetom nebrzdanega tržnega gospodarstva privrela pena na usta, je spadala mojstrovina Moderni časi iz leta 1936. Čeprav je bil zvočni film tedaj v Hollywoodu že dolgo doma, je ta nemi film navdušil milijone gledalcev. Z avtorjem so gledalci delili groteskno prikazano kritiko izrojene industrializacije, ki jo je Chaplin doživljal kot nečloveško. Za tisk pa, ki ga je obvladoval Hearst, so bili Moderni časi le "komunistično skrpucalo".
Celo Chaplinova jedka parodija Hitlerja, film Veliki diktator, leta 1940 republikancem ni bila pogodu. Istočasno se je namreč Chaplin zavzel za sodelovanje Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze. Snov za sovražnosti in celo sodne preiskave pa je igralec in režiser sam prispeval tudi zaradi svojih ljubezenskih zvez z mladimi dekleti. Leta 1943 ga je neka mladoletnica tožila za očetovstvo, zato je postal tarča medijev, čeprav so izvedenci tožilkine trditve ovrgli.
V svoji knjigi "Tramp: The Life of Charlie Chaplin" je Joyce Milton zapisal, češ da je Vladimir Nabokov za svoj roman Lolita našel navdih v Chaplinovi zvezi z Lito Grey. Chaplin jih je imel 35, ko se je vdrugič poročil s šestnajstletnico. Tudi njegova prva nevesta Mildred Harris, ki jo je poročil, ko je bil star 28 let, jih je imela le 16. Izjema je bila igralka Paulette Goddard, ki jo je 44-letni Charlie vzel za tretjo ženo, ko je imela 25 let. Chaplin se je v starosti 54 let poročil s sedemnajstletno Oono O'Neill - proti volji njenega očeta, dramatika Eugena O'Neilla.
Filmski genij je imel iz zakonov skupno enajst otrok, od tega osem z Oono. Iz tega zakona je tudi Geraldine. Igralka je nedavno izjavila, da njen oče zasebno ni bil posebno zabaven, polna humorja da je bila le mati. Humor je bil za Chaplina trdo delo, tako pravijo o njem tudi kolegi. Označili so ga za "fanatičnega natančneža", ki jih je trpinčil s ponavljanjem prizorov. Ob Chaplinovi domislici, da za komedijo potrebuje zgolj "park, policista in lepo deklico", se igralci niso preveč zabavali.
Chaplin je prvič stopil na oder pri petih letih, ko je v Londonu vskočil namesto matere, ko ji je kot pevki odpovedal glas. Mali Charles Spencer Chaplin, čigar oče alkoholik je pustil družino na cedilu, je zapel neko otroško pesmico in občinstvo ga je zasulo z drobižem. Odtlej je imel zgolj eno poklicno željo, ki jo je od leta 1907 naprej uresničeval na potujočem odru Freda Karna. Tri leta kasneje je z igralsko družino pripotoval v Združene države, kjer ga je kmalu prevzel Mark Sennett, šef filmskih studiev Keystone.
v
