"Združeni narodi se soočajo s krizo verodostojnosti, ker nimajo na voljo sredstev za učinkovito opravljanje svojega dela. Skrajni čas je, da ZN usposobimo za uspešno opravljanje nalog v duhu zagotavljanja miru. Mirovne operacije ZN ne morejo biti rešitev za vsak konflikt, a kjer lahko naša edinstvena univerzalnost in legitimnost pomaga ljudem vrniti mir in dostojanstvo, tam potrebujemo sredstva, da ohranimo življenja," je pred začetkom seje VS dejal Annan. Seje VS se je udeležilo devet predsednikov, pet premierov in zunanji minister, med njimi so bili vsi voditelji petih stalnih članic - predsednik ZDA Bill Clinton, francoski predsednik Jacques Chirac, britanski premier Tony Blair, ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Jiang Zemin. Omenjena peterica se je po skupnem sestanku 15-članskega VS sestala posebej in na koncu podala izjavo o finančni in operacijski podpori mirovnim operacijam. Strinjali so se tudi, da bi se morali v taki zasedbi srečati večkrat in ne le ob redkih priložnostih.
Precej ostra razprava se je vnela okrog vprašanja razmerja med načelom suverenosti držav in varovanja človekovih pravic, pri čemer sta bila predsednika Rusije in Kitajske zelo kritična do posega zveze NATO na Kosovu, ki je potekal brez odobritve VS. Oba sta menila, da je najpomembnejše načelo nevmešavanja v notranje zadeve držav. V nasprotju z njima pa je predsednik Argentine Fernando de la Rua dejal, da je treba načelo neposeganja v notranje zadeve držav spoštovati, vendar je obenem potrebno dodati novo vrednoto, kar je imenoval načelo "nebrezbrižnosti".
Med najbolj negativno nastrojenimi je bil nastop iraškega namestnika premiera Tarika Aziza, ki je kritiziral Annanov pogled na globalizacijo, ker naj bi ta služila le ZDA, da vzpostavijo globalno hegemonijo. Kritiziral je sankcije, ki so bile uvedene po iraški okupaciji Kuvajta leta 1990, prav tako pa tudi razmišljanja o upravičenosti humanitarnih intervencij, ker naj bi te služile le za vmešavanje v notranje zadeve držav.
