V 400 strani dolgem poročilu je tudi napoved gospodarskih gibanj v prihodnje, pri čemer Clintonova administracija meni, da bo gospodarska rast v letu 2001 dosegla 3,2 odstotka, medtem ko je leta 2000 znašala 4,1 odstotka. Poročilo sicer vsebuje novembrske številke, zaradi česar naj bi bila za letos bolj realna 2,7-odstotna gospodarska rast.
Novoizvoljeni predsednik Bush ne odstopa od svoje predvolilne napovedi o velikih davčnih olajšavah, v višini 1,6 bilijona dolarjev v naslednjih 10 letih. Ob tem se zaveda, da bo tako velik zalogaj stežka spravil skozi kongres, celo med republikanskimi člani predstavniškega doma ali senatorji. Od izvolitve Bush ob vsaki priložnosti trdi, da lahko propadanje ameriškega gospodarstva reši le njegov načrt o davčnih olajšavah, s čimer skuša ustvariti bolj naklonjeno ozračje za svoj načrt. Clinton je zato dejal, da so trenutno ZDA na dobri poti, da v naslednjem desetletju odplačajo nacionalni dolg in opozoril, da bi Bushev načrt zavrtel kolesje zgodovine nazaj v čas, ko je javni dolg naraščal hkrati s porabo. Republikanski analitiki pa nasprotno od Clintona trdijo, da je za zadnji gospodarski razcvet najbolj zaslužen predsednik Ronald Reagan s politiko zmanjševanja davkov. Kljub črnogledim napovedim pa nihče od resnejših gospodarskih analitikov ne dvomi, da se bo gospodarska rast v ZDA letos nadaljevala, čeprav ne v tolikšnem obsegu kot v preteklih letih.
