Naslovnica

Človeški glas Tetičkovičeve v MGL

Ljubljana, 29. 12. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Po dolgem premoru so pri ŠKUC-u obudili profesionalno gledališko dejavnost in tako bodo drevi ob 20. uri na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega gostovali s premierno uprizoritvijo monodrame Jeana M. Cocteauja z naslovom Človeški glas (La Voix humaine) pod režisersko taktirko Alena Jelena. V glavni vlogi bo nastopila Alenka Tetičkovič. Besedilo je iz francoščine prevedla Kaja Petre.

Človeški glas Jeana M. Cocteauja bo z Jelenovo predstavo prvič javno uprizorjen v Sloveniji, sicer pa je omenjeno dramsko besedilo že bilo uprizorjeno v lastni režiji nekaterih igralk, je na današnji novinarski konferenci povedal režiser predstave Alen Jelen. V gledališki sekciji ŠKUC-a so se za omenjeno predstavo odločili predvsem zaradi njene aktualnosti, saj nazorno prikaže človeško odvisnost in osamljenost, hkrati pa je predstava tudi finančno najbolj primerna.

Alenka Tetičkovič, ki bo nastopila v glavni vlogi, je prvo monodramo z naslovom Štefka Valentin (Shirley Valentine) odigrala leta 1998 v Gledališču Ptuj. Nekaj časa je bila zaposlena v MGL, sedaj pa deluje kot svobodna umetnica in aktivno sodeluje v predstavah Gledališča Ptuj. Za Cocteaujevo delo se je odločila zaradi aktualnega sporočila, ki ga ima besedilo. Kot meni glavna igralka, je veličina teksta prav v prikazu človeške odvisnosti.

Cocteaujeva monodrama Človeški glas je napisana za eno samo igralko, zgodba pa govori o koncu neke ljubezni, o slovesu, hkrati pa je drama o osamljenosti človeka, o nemoči komunikacije in izgubi smisla življenja. Cocteau je za prikaz življenjske stiske, obupnega prizadevanja, da bi človek ujel in spet priklical izgubljeno srečo, uporabil telefonski pogovor. "Ne samo to, da je včasih telefon bolj nevaren od revolverja, ampak tudi dejstvo, da nam v njegove meandre zavita žica vpija moči, v zameno pa ne daje ničesar," je ob tem delu zapisal avtor. Čeprav je pogovor mlade ženske postavljen v realnost, z občasnimi posegi v sanjarjenje, v spomine in svet domišljije, pa se tudi v njem spozna tipične poteze pisatelja, ki je izšel iz tokov nadrealizma, a ni nikoli docela prodrl vanje, vedno se je raje zadrževal na njegovih robovih.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10