Ostale kršitve volilnega molka so bile po podatkih MNZ povezane z delom javnih glasil in interneta ter z razdeljevanjem volilnega materiala, nekaj prijav pa se je nanašalo na neposredne kršitve v bližini volišč ali na samih voliščih.
V uradu varuha človekovih pravic je bila skoraj polovica klicev informativne narave in se je nanašala predvsem na sam način glasovanja, na delo volilnih odborov in vpise v volilni imenik, približno četrtina klicev pa je bila povezana z domnevnimi kršitvami volilnega molka. V ombudsmanovem uradu so ocenili, da se je večina pritožb nanašala na dostave vabil na volitve in pomanjklivosti v volilnih imenikih, manj pa je bilo klicev zaradi uveljavljanja pravice do volitev na domu ali po pošti. Nekaj pritožb je bilo tudi zaradi vzporednih referendumov, ki so potekali v nekaterih krajih.