Okoli 2.000 vernikov se je danes v ljubljanski stolnici poslovilo od pokojnega škofa Gregorija Rožmana.
"Čeprav je škof Rožman vdano sprejemal usodo begunca, ki umre na tujih tleh, veje iz njegovih besed tiha želja po vrnitvi domov," je v pridigi ocenil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Biti pokopan v domovini med svojimi je po njegovih besedah "naravna pravica, poznana že pred tisočletji, danes pa jo škofu Rožmanu s spoštovanjem priznavamo in izpolnjujemo".
Kot je poudaril Stres, je pokojni Rožman na to čakal več kot pol stoletja v tujini. "Veliko stvari se je moralo v teh desetletjih zgoditi in spremeniti v naši domovini, da je to postalo mogoče," je dodal Stres. Zato je izrekel priznanje in se zahvalil vsem ljudem s področja zgodovinopisja, sodstva in politike, ki so "s svojim pogumom in privrženostjo resnici, pravici in narodni spravi današnji dogodek omogočili".
"Vsi, ki želimo našemu narodu in državi dobro, se vrnitve Rožmana veselimo," je dejal Stres, ki je prepričan, da se "svoje vrnitve v domovino veseli tudi pokojni škof Rožman". Ne zaradi "sebe, ker tega na onem svetu več ne potrebuje, ampak zaradi nas, ker to potrebujemo mi. Potrebujemo spravo, medsebojno spoštovanje v naših različnostih in tesno sodelovanje". "Vsak narod in vsaka človeška skupnost to potrebuje, toda v trenutku, ki ga živimo, to potrebo še posebej čutimo."
Seveda je po njegovih ocenah današnje dejanje kljub vsej pomembnosti le eno dejanje v verigi dejanj, ki so bila in še bodo potrebna, da "se bodo k nam povrnile edinost, sreča, sprava". Kot je spomnil, ne moremo spregledati, da na tisoče žrtev vojne in revolucije še čaka na pokop in poslednje prebivališče, ki bo "v skladu z neodtujljivim dostojanstvom sleherne osebe".
Prav tako je prepričan, da bo treba še veliko duhovnih naporov in resnicoljubnosti, da bo podoba pokojnega Rožmana "ki jo bomo nosili v svoji zgodovinski zavesti, bolj ustrezala resnici".
"Najgloblje namere pokojnega škofa Rožmana na poseben način razodevajo njegova številna posredovanja za zapornike, internirance in obsojene na smrt ne glede na njihovo svetovnonazorsko prepričanje," je še poudaril.
Pri osrednji maši je sodelovalo okoli 200 duhovnikov in skoraj vsi slovenski škofje. Rožmana so pokopali v kapeli ljubljanske stolnice.
Protestniki: Pogreb ni sprava, je ločevanje Slovencev
Ob stolnici se je pred mašo zbralo tudi nekaj protestnikov, ki naj bi prišli neorganizirano, prek vabila na spletnem družbenem omrežju Facebook. Čeprav jih je udeležbo napovedalo več, jih je prišlo le okoli 15. Mimohod nadškofa Stresa so pospremili z zmerljivkami, kar je med okoli stoječimi sprožilo tudi neodobravanje.
Eden od protestnikov, Matjaž Zaplotnik, je ocenil, da pogreb Rožmana v ljubljanski stolnici ni element sprave, temveč da kaže le še dodatno "ločevanje Slovencev".
Anton Jamnik vodil sveto mašo
Že zjutraj pa je potekala sveta maša po sprejemu pokojnega škofa Rožmana. Somaševanje zbora kanonikov ljubljanskega stolnega kapitlja je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, zbrala pa se je množica vernikov.
Krsto s posmrtnimi ostanki Rožmana so na nadškofijskem dvorišču pred začetkom svete maše sprejeli člani stolnega kapitlja na čelu s Stresom in pomožnim škofom Jamnikom ter ga v sprevodu ponesli v stolnico. Škofa Rožmana, ki se je 54 let po svoji smrti vrnil v domovino, je iz Lemonta, kjer je bil pokopan leta 1959, pospremil škof Jamnik.
Kazenski postopek proti Rožmanu so ustavili leta 2009
Gregorij Rožman se je rodil 9. marca 1883 v župniji Šmihel pri Pliberku na današnjem avstrijskem Koroškem. V duhovnika je bil posvečen leta 1907. Ljubljanski škof je postal leta 1930.
V desetletju pred drugo svetovno vojno je Rožman razvil živahno pastoralno dejavnost, kot cerkveni pravnik je užival velik ugled doma in v tujini. Francoska vlada mu je 22. januarja 1936 podelila odlikovanje viteza častne legije.
Zaradi odločne protikomunistične usmerjenosti tudi med drugo svetovno vojno se je Rožman maja 1945 umaknil na Koroško in v naslednjih letih prek Švice odpotoval v ZDA.
Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem v odsotnosti obsojen na 18 let zapora, izgubo državljanskih pravic za dobo deset let in zaplembo premoženja. Slovensko državno tožilstvo je leta 1995 sprožilo zahtevo za obnovo procesa proti njemu. Vrhovno sodišče je leta 2007 sodbo vojaškega sodišča iz leta 1946 razveljavilo, okrožno sodišče pa je leta 2009 kazenski postopek proti Rožmanu ustavilo.
Rožman je umrl 16. novembra 1959 v Clevelandu in bil pokopan v Lemontu, ki velja za romarsko središče, znano kot ameriško Brezje.
KOMENTARJI (2260)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.