Javnomnenjska raziskava Mason-Dixon, ki os jo objavilil v nedeljo, je pokazala prednost Busha z 49 odstotki proti Goreovim 45 odstotkom. Zadnja Gallupova raziskava pa kaže, da naj bi Gore nekaj malega pridobil - Bush ima 47 podstotkov, Gore pa 45 odstotkov. Ostale raziskave so podobne. V treh državah se zdi, da bodo odločilne - New Hampshire, New Mexico in Minnesota. Po novih podatkih naj bi se v New Hampshire-u trdneje odločili za Busha, v New Mexicu in Minnesoti pa v korist Gore-a. Zdi se verjetno, da bo Bush zmagal po večini osrednjih držav ZDA, s centrom v domačem Teksasu in na jugu ZDA, računajo celo na Tennessi in Florido. Gore pa bo najverjetneje dobil podporo na obeh obalah, z bistvenima državama Kalifornijo in New Yorkom, poleg tega pa najverjetneje v severovzhodnih državah, tudi v Illinoisu. V velikem številu držav je situacija zelo nejasna. V Michiganu sicer bolje kaže Gore-u, vendar tudi 'zelenemu' Ralphu Naderju. V Missouriju ima po raziskavah Gore neznatno prednost, malo bolje je v Pennsylvaniji. Demokrati lahko upajo tudi na zmago na Floridi.
Podpredsednik Al Gore bo svoj glas oddal v glavnem mestu zvezne države Tennessee Nashvillu, George Bush v Austinu v Teksasu, predsednik Bill Clinton pa v Chappaqui v zvezni državi New York, kjer njegova soproga skuša vnovčiti dolgoletno zvestobo nezvestemu možu in naslediti sedež v zveznem senatu od kmalu upokojenega Daniela Patricka Moynihana. Clintonova sta si severno od mesta New York kupila hišo in prijavila stalno bivališče, ker drugače iz senatne kandidature ne bi bilo nič. Hillary Clinton in njen republikanski nasprotnik Rick Lazio sta se podala prepričevat svoji bazi. Lazio na republikanski sever države New York, Hillary Clinton pa v predel New Yorka z večinskim temnopoltnim prebivalstvom, ki je sicer pomeben vir uspehov demokratskih kandidatov, vendar pa morajo ljudje priti na volišča. Volilci bodo letos izbirali 34 senatorjev s šestletnim mandatom v 100-članskem senatu.
Za ameriške volitve sicer ni značilna prisotnost tujih opazovalcev, ki bi nadzirali poštenost, vendar tudi v največji demokraciji na svetu ni vedno vse čisto. To dokazuje 317 zveznih opazovalcev, ki jih pravosodno ministrstvo pošilja v devet zveznih držav. Na jugu v Alabami in Mississippiju bodo nadzirali, kako je z odnosom do temnopoltih volilcev. Prav tako v Mississippiju, New Mexicu, Arizoni in Utahu bodo nadzirali uveljavljanje pravic Indijancev. V Kaliforniji in New Yorku bodo vzeli pod lupo odnos do volilcev kitajskega porekla, v New Jerseyju do volilcev latinskoameriškega izvora in v Michiganu do volilcev arabskega porekla. Volivci v ZDA predsednikov ne volijo neposredno, temveč po posebnem volilnem sistemu. Volilci v vsaki zvezni državi najprej izvolijo elektorje, ki pripadajo eni ali drugi stranki, ti pa potem zgolj formalno decembra izvolijo predsednika in podpredsednika. Predsedniški kandidat, ki v neki državi dobi večino glasov volivcev, dobi tudi vse elektorske glasove v tej državi.