Pristojne parlamentarne odbore prepričalo vseh osem kandidatov

V DZ se je prvi dan predstavitev kandidatov za ministre v vladi Alenke Bratušek s člani pristojnih parlamentarnih odborov srečalo osem kandidatov. Člani odborov so vse ocenili kot primerne za ministre.

Virant izpostavil vprašanje plač v javnem sektorju

Kandidat za ministra za notranje zadeve in javno upravo Virant je uspešno prestal predstavitev pred matičnima odboroma DZ. Predstavitev za področje notranjih zadev je kot ustrezno ocenilo 10 poslancev, kot neustrezno pa pet. Predstavitev za področje javne uprave in lokalne samouprave je bila ustrezna za 14 poslancev, neustrezna pa za pet.

Kot najbolj prioritetno, akutno vprašanje na področju javnega sektorja je izpostavil vprašanje mase plač. Napovedal je takojšen dialog s sindikati javnega sektorja, ki je bil po njegovi oceni doslej morda nekoliko zapostavljen. Po njegovem mnenju je z intenzivnimi pogajanji, ki bodo temeljila na medsebojnem zaupanju, sporazum mogoče doseči v mesecu dni.

Je pa spomnil, da je bil sprejet državni proračun, ki predvideva petodstotno znižanje plačne mase v javnem sektorju. Proračun je po njegovih besedah dal pomemben signal mednarodnim finančnim trgom in tujini, da Slovenija obvladuje svoje javne finance, zato se "tukaj ne smemo igrati". Meni, da bi bilo "narobe, če bi že danes govorili o kakršnem koli spreminjanju javnofinančne usmeritve, o kakršnih koli rebalansih".

Kot eno od prioritet si je Virant zastavil tudi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. "Tukaj ne sme biti in ne bo nobenih izjem, nobenih svetih krav," je poudaril. Dodal je, da se je treba lotiti boja proti korupciji na vseh ravneh, tudi na ravni politične elite, v podjetjih, kjer ima država prevladujoč vpliv, v bankah, pri javnih naročilih v zdravstvu, na področju menedžerskih prevzemov in izčrpavanja podjetij, utajevanja davkov, pranja denarja in nezakonitega odtekanja denarja v tujino.

Na področju upravnih zadev pa je izpostavil področje izbrisanih, pri čemer je spomnil na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice in rok za pripravo zakona o odškodninski shemi, ki se izteče 26. junija letos. To delo namerava pospešiti, v njegovo pripravo pa se namerava tudi sam vsebinsko vključiti.

Grilc verjame v odslej dejavnejšo vlogo v vladni politiki

V razpravi, ki je sledila predstavitvi, so predvsem koalicijski poslanci izpostavili temeljitost in izčrpnost Grilčevega programa, ki po besedah Majde Potrata (SD) odpira vse temeljne dileme, s katerimi se trenutno srečuje kultura.

Poslanec Jožef Jerovšek (SDS) je v Grilčevem programu med drugim pogrešal del o medkulturnem dialogu in o javnem zavodu RTV Slovenija, medtem ko je Mihaela Prevca (SLS) zanimalo, kako namerava Grilc vse začrtano izvesti brez poseganja v proračun.

Grilc je med ključne naloge na novo vzpostavljenega ministrstva za kulturo uvrstil, da bo v dveh mesecih po nastopu mandata v ponovno javno razpravo dan osnutek Nacionalnega programa za kulturo (2013–2016) in osnutek sprememb krovnega zakona v kulturi, v nadaljnji postopek pa osnutek Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012–2016.

V treh mesecih po nastopu mandata se namerava Grilc lotiti tudi zakona v varstvu kulturne dediščine in zakona o arhivih ter v šestih mesecih preveriti potrebo po oblikovanju področnih zakonov, med drugim na področju uprizoritvenih umetnosti ali muzejev.

V predstavitvi svojega programa je Grilc izpostavil potrebo, da se kulturi vrne ugled, da bo razumljena kot dejavnik razvoja in ne le kot nepotreben strošek. Poudaril je pomen priznavanja različnih estetskih praks in dejavnikov v polju kulture in pomembnost dostopnosti kulture na celotnem območju Slovenije.

Z 11 glasovi za in šestimi proti, je pristojni odbor kot primernega ocenil tudi kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala.

Med zaslišanjem je poslanke in poslance zanimalo predvsem področje izobraževanja in raziskovanja. Tako je Pikalo glede odnosa do trenutnih zakonskih predlogov dejal, da se z njimi lahko nadaljuje, če bodo strokovna javnost in vsi deležniki za to. Treba pa je premisliti in pogledati, v čigavem interesu so ti predlogi in kaj z njimi pridobimo, če sploh kaj, je poudaril.

Znova je opozoril na pomen dialoga, da bodo rešitve usklajene s stroko, preden pridejo v odločanje v DZ. Tudi glede združevanja zavodov je poudaril, da je za to, če bo strokovno utemeljeno, o združevanju šol pa je poudaril še, da je "proti rokohitrskemu združevanju, razdruževanju ali kakor koli".

Glede področja raziskovalne dejavnosti je kandidat izpostavil potrebo po jasni opredelitvi vsebinskih prioritet in ciljev ter pospeševanju aktivnosti v raziskavah in razvoju.

Kandidata za pravosodnega ministra Senka Pličaniča je po predstavitvi podprlo 12 članov odbora za pravosodje, štirje so bili proti. V odboru za notranjo politiko pa je prepričal sedem članov, trije so mu podporo odrekli.

Pličanič je na današnji predstavitvi napovedal, da bo temeljno poslanstvo njegovega mandata, če bo ponovno postal minister, povrnitev občutka pravičnosti. Zavzemal se bo za poenostavitev procesne zakonodaje, nove gradbene projekte in racionalizacijo dela sodišč.

Pličanič je napovedal, da bo delal hitro, a kakovostno. Precej zakonskih sprememb, med njimi tudi insolvenčno zakonodajo, pa so po njegovih besedah pripravili že ob izteku njegovega prejšnjega mandata.

Zaveze v koalicijski pogodbi na področju pravosodja so po njegovim besedah skrbno izbrane in v veliki meri jih je predlagal sam. Predlagal pa je tiste, ki so po njegovem mnenju nujno potrebne in za katere je presodil, da so tudi v resnici realno izvedljive v letu dni. Pri tem pa ugotavlja, da vrsta sprememb ne bo pomagala, če na strani sodstva ne bo pripravljenosti, da jih v praksi tudi implementira, zato je treba s sodstvom o tem doseči dogovor.

Po Pličaničevem mnenju je treba doseči boljšo in bolj učinkovito pravno državo, največjo odgovornost za spremembo stanja v sodstvu pa ima prav sodstvo samo. Zato si želi redne in odprte komunikacije s predstavniki vseh področij pravosodnega sistema.

Zaslišanje je uspešno prestal tudi kandidat za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik.

Ker je Slovenija v recesiji, si je Stepišnik zadal tri prioritete.

Prva je učinkovitejše črpanje sredstev EU. Ker pri njihovem črpanju prihaja do težav, bodo poskušali takoj pregledati vse odločbe. Kar se da, bodo poskušali popraviti, nekaj sredstev pa prestaviti na druge projekte. Stepišnik pričakuje, da bo treba verjetno okrepiti ekipe na terenu, in meni, da je na ministrstvu za to dovolj ljudi. "Interes je, da počrpamo sredstva iz Evrope," je dejal.

Drugi največji problem kandidat za novega gospodarskega ministra vidi v prezadolženem gospodarstvu. "Slovenska podjetja so prezadolžena," je bil jasen in dodal, da so približno 40 odstotkov bolj zadolžena kot druga v Evropi. Stepišnik bi podprl izvozna podjetja, ki imajo razvojno-raziskovalni kapital in konkurenčne proizvode.

Izvoz je treba po njegovi oceni dvigniti za 10 odstotkov na leto, če želimo razmere v Sloveniji izboljšati. Stepišnik bi ga podkrepil z investicijami in posebnim razdolževanjem - s konverzijo terjatev upnikov v lastniške deleže ali z dokapitalizacijo. "Ko se bo šlo v reševanje bančnega sistema, bi bilo treba sočasno reševati tudi prezadolženo gospodarstvo," je bil jasen.

Kot tretjo prioriteto si je zadal izboljšanje zakonodaje, npr. insolvenčne. Ta po njegovem mnenju ni dobra. Podjetja se preveč oslabijo, ko pridejo na prag insolventnosti in takrat jih gre 90 odstotkov v stečaj, je dejal. Zato bo treba oblikovati finančne kazalce, ki bodo pokazali, kdaj podjetje oslabi in takrat bi morali uvesti krizni menedžment, lastnike umakniti iz nadzora in upravljanja ter dati večjo veljavo upnikom, da konvertirajo svoje terjatve v lastniške deleže ali dokapitalizirajo podjetja.

Nekaj bo treba narediti tudi na področju javnih naročil, kjer so velika težava pritožbe, je dejal Stepišnik in dodal, da si bo treba letos prizadevati tudi za tuje neposredne investicije. Opozoril je tudi, da imamo v Sloveniji zelo nakopičeno znanje, a ga ne znamo implementirati v nove proizvode.

Kandidat za ministra za obrambo Roman Jakič je z osmimi glasovi za in petimi proti prav tako zbral dovolj podpore.

Med zaslišanjem se ni mogel izogniti očitkom, da naj bi nasprotoval Slovenski vojski, poslanci so izpostavljali tudi vprašanje sodelovanja v mednarodnih misijah.

Glede sodelovanja slovenskih vojakov v mednarodnih operacijah in misijah je Jakič, poslanec PS, poudaril, da je kritičen do napotitve misije EU v Mali in tudi do podaljšanja Natove mirovne operacije v Afganistanu. "Zanimivo je, da se ne vprašate, kaj je s tistimi 11 državami članicami EU, ki se niso pridružile misiji v Maliju," je dejal članom odbora in dodal, da bo naredil vse, kar bo lahko, da bo DZ odločal o vseh odhodih vojske v tujino.

"Mi ne odločamo o napotitvi Slovenske vojske, ampak o udeležbi Slovenije v mirovni misiji," je povedal Jakič in dodal, da se glede omenjenih operacije oziroma misije zaveda, da so bili sprejeti sklepi in zaveze. Kar zadeva misijo Isaf v Afganistanu Slovenska vojska tam ostaja do konca leta 2014, ob tem pa je Jakič napovedal, da bo vladi predlagal "takojšen začetek priprav na umik", da bi bila Slovenija ena prvih, ki bi se umaknila. Glede sodelovanja v civilnem delu misije po letu 2014 pa kandidat namerava sprožiti strokovno razpravo.

"Ne dovolim si, da gazite po meni," pa je znova odgovarjal na očitke, da naj bi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja nasprotoval Slovenski vojski. Poudaril je, da se je treba postaviti v čas, v katerem je bila Slovenija takrat, spomnil pa je tudi na predosamosvojitveni program takratne stranke Demos, ki je glede vojske po Jakičevih besedah zapisala, da si bo na področju obrambe "demokratična opozicija Slovenije prizadevala, da Slovenija postane demilitarizirano območje".

Kandidat za ministra za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je na predstavitvi pred matičnim odborom poudaril, da ministrstvo potrebuje kontinuiteto. Izpostavil je velike težave okoljskega dela ministrstva ter potrdil, da je bila združitev okolja in kmetijstva smiselna.

Ob tem je opozoril, da je okoljski del ministrstva skrbnik pomembnega dela kohezijskih sredstev ter da se ta sredstva z naslednjim finančnim obdobjem manjšajo.

Evropska komisija na področju okolja proti Sloveniji vodi 30 postopkov, kar po Židanovem mnenju ogroža tudi proračun. Opozoril je tudi na problematiko industrijskih emisij, trdih delcev v zraku, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, pri vodah pa izpostavil, da bi potrebovali poseben direktorat.

"Področje okolja je težko področje, tu lahko pričakujemo velike težave. Tu so potrebne strateške rešitve, treba pa je delovati operativno pri kohezijskih sredstvih in pri sporih z EU," je opozoril Židan.

Na področju kmetijstva je napovedal kontinuiteto na področju hrane, kjer so bili postavljeni novi temelji resolucijo Zagotovimo si hrano za jutri.

"Vsak evro, ki gre v domačo hrano, poganja gospodarsko aktivnost v domači državi, vsak evro za hrano iz tujine pa dodaja k rasti v drugih državah. Odnos državljanov do domače hrane se je izboljšal. Nismo pa primerljivi s sosednjimi državami, ki jih zanima izvor hrane in posegajo po domači hrani," je pojasnil Židan.

Ob tem je poudaril, da kodeks dobrih praks v prehranski verigi nima dovolj učinka. Židan želi, da se sektor varne hrane uredi kot enoten sektor in da uprava za varno hrano dobi nadzor nad celotno verigo.

Pri skrbi za kmetijska zemljišča je Židan izpostavil, da je treba končno določiti trajna kmetijska zemljišča v Sloveniji. Ne želi pa, da je ministrstvo za kmetijstvo in okolje odgovorno tudi za turizem, pri čemer je izpostavil problematiko Lipice.

Gantar poudaril pomen javnega zdravstva

Kandidat za ministra za zdravje Tomaž Gantar vidi prihodnost slovenskega zdravstva v javnem zdravstvu, ki je široko dostopno in temelji na solidarnosti ter pravičnosti. Izpostavlja potrebo po kratkoročnih ukrepih, ki bi prinesli nove vire prihodkov v zdravstveno blagajno, dolgoročno pa je treba sprejeti reformo zdravstvene zakonodaje.

Gantar, ki je minister za zdravje tudi v vladi Janeza Janše, je na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo poudaril, da je osnovni cilj vsakega zdravstvenega sistema, da bi bil prožen in bi se čim bolj odzval na potrebe državljanov. Glede reševanje luknje v zdravstveni blagajni Gantar izpostavlja, da ni na voljo veliko ukrepov. Resno bi bilo po njegovem mnenju treba razmišljati o širjenju prispevne stopnje tudi na podjemne in avtorske pogodbe, medtem ko dvig prispevne stopnje po njegovem mnenju ne pride v poštev, izenačitev prispevnih osnov pa se mu zdi preradikalen ukrep. Tudi izločitev nekaterih stroškov iz zdravstvene blagajne, kar bi preložili na pleča proračuna, se Gantarju ne zdi smiselno.

Med možnimi ukrepi vidi tudi uvedbo participacije, prenovo sistema plačevanja zdravstvenih storitev itd. Kot skrajno možnost je omenil poseg v zdravstvene pravice, a kandidat za ministra meni, da je še vedno na razpolago dovolj ukrepov ter da takšen ukrep v tem trenutku še ni potreben.

Izpostavil je tudi problem korupcije v zdravstvu ter dejal, da zdravstvena reforma ni bila sprejeta kljub potrebam po spremembah, ker vedno obstajajo posamezni interesi, "ki sprememb ne želijo in v zdravstvu vidijo neupravičene zaslužke in velik posel".

Krepitev primarnega zdravstva in krepitev javnega zdravstva Gantar vidi kot ključna vira za zmanjševanje stroškov v zdravstveni blagajni. Glede primarnega zdravstva meni, da je bilo v preteklem obdobju "podfinancirano in podhranjeno, a je dolgoročno edina možnost za zagotavljanje vzdržnosti zdravstvenega sistema". Sistematično krčenje in zanemarjanje primarnega zdravstva v preteklih letih pa je obremenil sekundarni nivo zdravstvenega varstva.

Ministrstvo za zdravje je pred kratkim predstavilo osnutek mreže na primarnem zdravstvenem nivoju, med ukrepi za krepitev primarne ravni pa je kandidat za ministra navedel tudi povezovanje manjših zdravstvenih zavodov, širjenje učnih ambulant ter dodatno širjenje referenčnih ambulant in uvedbo drugačnega, bolj stimulativnega načina plačevanja na primarni ravni.

Po njegovem mnenju bo treba sprejeti tudi spremembe na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva, pri čemer pa meni, da zapiranje javnih zdravstvenih zavodov ne bo potrebno. Se pa zavzema za specializacijo regijskih bolnišnic.

Dejal je tudi, da bo treba narediti veliko na področju javnega zdravja, predvsem pri promociji zdravega načina življenja, preprečevanja debelosti in zgodnejšega odkrivanja rakavih obolenj. Dodal je, da ministrstvo za zdravje pripravlja nov nacionalni program prehranske politike, pred poletjem pa bodo predstavili tudi predlog strategije razvoja javnega zdravja.