V sporočilu so še napisali, da to ne pomeni, da ZRJ ne bo spoštovala Daytonskega sporazuma, ki med drugim predvideva tudi sodelovanje s haaškim sodiščem. Daytonski sporazum je politično dejstvo, obstaja pa proceduralna zapreka, ker ni ratificiran. Pravno bistven element je tudi, da je Jugoslavija podpisnica Ženevskih in ostalih mednarodnih konvencij, kar pomeni, da so z njeno zakonodajo predvidene tudi vse dejavnosti za katere je pristojno haaško sodišče. Vsa sojenja torej lahko opravijo v okviru pravosodnega sistema ZRJ, so zapisali.
Koštunica je v zvezi s haaškim sodiščem še dejal, da je to sodišče adhoc značaja, podobno kot hitro vojaško sodišče in prej predstavlja politično, kakor pa pravno institucijo. Poseben problem pa predstavljajo tajne, zapečatene obtožnice in zelo neobičajna mešanica anglosaškega in evropskega prava, ki obtožencem in njihovim branilcem onemogočajo transparentnost procesa, je dejal Koštunica.