Türk: 'Protesti so legitimni, izražanje mnenja je legitimno.' Kako je urejena pravica do javnega zbiranja?

Pravico do zbiranja in združevanja je zagotovljena v 42 členu Ustave RS.

Podrobneje jo ureja in razčlenjuje Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ-UPB-5, Ur. l. RS, št. 39/2011). Javna zbiranja je potrebno prijaviti pristojnemu organu. Organizator mora v tem primeru zagotoviti varnost vseh udeležencev.

Šesti člen prepoveduje organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa. Pristojni organ prepove shod oziroma prireditev tudi v primerih, ko organizator ni izkazal zadostnih ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, varnosti javnega prometa, varstva okolja, brezhibnosti naprav ali varne uporabe predmetov, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje, zdravje ali premoženje ljudi, če je uporaba prireditvenega prostora z odločbo državnega organa prepovedana ali če ministrica oziroma minister, pristojen za zdravstvo, v mejah z zakonom določenih pooblastil, prepove zbiranje ljudi na določenih javnih mestih.

V zakonsko določenih primerih je potrebno pridobiti za javni shod dovoljenje pristojnega organa (med drugim tudi: za prireditev, na kateri se pričakuje več kot 3000 udeležencev).

Potrebno je opozoriti še na določbo petega člena, ki predvideva, da je uporaba tega zakona izključena v primeru spontanih uličnih shodov. V tem primeru mora za varnost v celoti poskrbeti policija.