Gledano strogo formalno je to res samo do določene mere, hkrati pa terja podrobnejšo razlago. Organizacijsko minister za notranje zadeve res vodi resor, v okviru katerega delujejo tudi organi pregona. Niso pa ti organi "podrejeni" ministru. Oziroma ne smejo biti! Pri nas pa je, po drugi strani, zakon o policiji v tem trenutku v uvodnih členih pisan tako, da ga je res mogoče brati in razumeti, kot da minister celo sme zahtevati katero koli informacijo ali dokument od organov pregona.
Treba pa je jasno in odločno poudariti, da je tako besedilo zakona prav zato protiustavno.
Razumevanje in razlaganje pravne ureditve tako, kot da minister za notranje zadeve res sme npr. od policije zahtevati katero koli informacijo ali dokument o katerem koli konkretnem postopku, ki ga policija vodi, je v največji možni meri v nasprotju z ustavno dopustnim pravnim urejanjem in razumevanjem razmerja med ministrom in organi pregona.
Minister, ki je politični funkcionar, nikdar ne bi smel imeti možnosti, da bi od organov pregona dobil katero koli konkretno informacijo o katerem koli konkretnem preiskovalnem postopku ali ravnanju. To ga niti ne bi smelo zanimati.
Pri nas pa se je nedavno pristojni minister celo pohvalil (vsaj tako ga je bilo mogoče razumeti v izjavah za medije!), da delo organov pregona spremlja prav na ta način in da je o njihovem delu obveščen prav na ta način. Če je res tako, je to največja možna kršitev ustave glede razmerij med politiko in policijo, kar si jo lahko predstavljamo. Podobno kot prenos tožilstva na MNZ.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.