'Dejstvo je, da zdrav volk človeku ni nevaren in se mu večinoma izogiba'

31. decembra lani se je uradno zaključil obsežen štiriletni interdisciplinarni LIFE+ projekt o volku na slovenskih tleh, pri katerem je sodelovalo veliko število strokovnjakov iz Slovenije in tujine, upravljavcev z volkom in za projekt nepogrešljivih sodelavcev in sogovornikov, so sporočili iz skupine SloWolf.

V času trajanja projekta so odlovili in s pomočjo radiotelemetričnih ovratnic spremljali sedem volkov – štiri samce in tri samice. Eno z ovratnico opremljeno volkuljo še vedno spremljajo na zahodnem delu Kočevske (trop Gotenica). Podatke o volkovih so pridobivali tudi prek vsakoletnih akcij zimskega sledenja, kjer so skupaj z lovci z območja prisotnosti volkov in ostalimi prostovoljci na terenu zbirali podatke o gibanju volkov in velikosti tropov, pa tudi neinvazivne genetske vzorce (iztrebke, urin, ostanke plena volkov ipd.).

Genetske vzorce so zbirali ves čas, z analizo zbranih vzorcev pa so dobili prvo natančno in objektivno oceno številčnosti volkov pri nas. Ta je bila v vseh treh letih spremljanja izjemno stabilna in se kljub razmeroma visoki zaznani smrtnosti praktično ni spreminjala. Tako je v času projekta v Sloveniji vsako leto živelo okrog 46 volkov (od 42 do 50), ki so tvorili od 8 do 11 tropov, so zapisali.

Poleg spremljanja volkov je za njihovo varstvo treba upoštevati tudi ostale dejavnike, ki pomembno vplivajo na njihov dolgoročni obstoj. Le-tega ogroža negativen odnos ljudi, ki je primarno posledica škod, ki jih ta vrsta povzroča na domačih živalih. Ob tem lahko vplivajo tudi predsodki in strah o ogrožanju življenja in zdravja ljudi, ki so posledica slabega poznavanja vrste.

Raziskava odnosa javnosti do volka v okviru projekta je pokazala, da večina prebivalstva z območja njegove prisotnosti sicer podpira njegovo ohranitev in si želi sobivanja, a se ga mnogi še vedno bojijo. "Dejstvo je, da zdrav volk človeku ni nevaren in se mu večinoma izogiba. Ob prisotnosti stekline se njegovo obnašanje lahko sicer spremeni, a ta v Sloveniji pri volkovih še ni bila zabeležena," so zapisali.

Eden pomembnejših dosežkov projekta je priprava prvega akcijskega načrta za upravljanje populacije volka v Sloveniji, pri katerem je sodelovalo 57 članov iz 21 različnih vladnih in nevladnih interesnih organizacij. Vlada je akcijski načrt februarja 2013 formalno sprejela. Sedaj po zaključku projekta bo izpeljana tudi njegova revizija, ki bo omogočila vključitev dodatnega znanja in izkušenj, pridobljenih med izvajanjem projekta, ter odpravljene nekatere nedoslednosti in operativne težave, ki so se pokazale po njegovem sprejetju. Z izdelavo in revizijo akcijskega načrta v društvu SloWolf želijo zagotoviti, da bodo rezultati projekta in pridobljeno znanje trajno vplivali na izboljšanje upravljanja z volkom in sobivanja z ljudmi, ter da bodo aktivnosti, ki so se pričele izvajati med projektom, postale redna praksa pri upravljanju in varovanju te vrste pri nas.