Filipović je po srečanju dejal, da je sodelovanje s sodiščem prednostna naloga novih oblasti Federacije BiH. Po njegovih besedah je sodelovanje s haaških sodiščem pogoj za izboljšanje gospodarskih razmer v državi.

Po besedah Pontejeve je tudi Jugoslavija začela sodelovati s haaškim sodiščem za vojne zločine. Doslej sta bili vladi Jugoslavije in Republike Srbske zadržani, sklicujoč se na ustavi, ki ne dovoljujeta izročitve državljanov sodišču v tuji državi. Na to klavzulo se je skliceval zlasti jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, ko bi se moral izjasniti o predaji Slobodana Miloševića, ki so ga maja 1999 obtožili zaradi zločinov med kosovsko vojno. V jugoslovanski ustavi sedaj pripravljajo amandma, ki ga je sicer treba šele sprejeti, vendar je beograjska policija prejšnji teden že aretirala Milomira Stakića in ga predala haaškemu sodišču. Srbski pravosodni minister Vladan Batić, ki se je minule teden srečal s predstavniki haaškega sodišča, je včeraj izjavil, da se je menarodno sodišče neformalno strinjalo z enoletnim odlogom preden bodo Miloševića predali. Koštunica pa je aretacijo Stakića imenoval izjemo, ki se ne bi smela zgoditi.

Tudi ruska vlada je kritična do haaškega sodišča. Ob nedavnem obisku v Bosni je predstavnik ruske dume za zunanjo politiko Dimitrij Rogozin vztrajal, da Rusija ne priznava mednarodnega sodišča. Po njegovem mnenju dogodki, ki so se zgodili v državljanski vojni, nimajo mednarodnih implikacij, torej je iskanje in sojenje osumljenih stvar državnih sodišč in ne mednarodnega sodišča v Haagu.