Rdeča nit Spitzerjevih raziskovanj na področju glasbe je po besedah Primoža Kureta prav delo izjemnega skladatelja Huga Wolfa. V svoji knjigi Hugo Wolfs "Der Corregidor" je Spitzer vzel v pretres skladateljevo opero, ki je bila po njegovem mnenju vse prevečkrat napačno interpretirana in ovrednotena, saj so raziskovalci vlekli zaključke predvsem na podlagi Wolfovih biografskih podatkov.
Leopold Spitzer je nato v svojem krajšem predavanju predstavil Huga Wolfa in zgodovino izdajanja njegovih del. Spitzer zavrača sodbe Wolfovih biografov, češ da je komponiral "ekstatično" ali "opojno" - torej intelektualno nekontrolirano, in navaja samega Wolfa, ki da je "zapisoval in oblikoval s hladno krvjo". Spitzer je v nagovoru pozval interprete, naj na koncertih ne poustvarjajo samo tistega, kar je dobro znano - Moerikejeve pesmi ali Italijansko pesmarico, temveč naj se "podajo na potovanje k novim odkritjem".
