Medtem je glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte izjavila, da bi lahko del procesa proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki je obtožen vojnih zločinov, potekal v ZRJ, vendar šele potem, ko bi se Milošević predal haaškemu sodišču. Kot so sporočili iz urada Del Pontejeve, bi sodišče po Miloševićevi predaji razmislilo o tem, da bi del procesa potekal v Beogradu, kar bi bila ena od možnosti, da bi državljanom nekdanje Jugoslavije omogočili večji dostop do postopkov pred haaškim sodiščem.
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica pa je zanikal, da naj bi kmalu prišlo do Miloševićeve aretacije in morebitne izročitve haaškemu sodišču. S tem je zanikal izjavo novega jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu Milana Protića, ki je v sredo napovedal, da bodo Miloševića aretirali do 31. marca zaradi obtožb o domnevnih zločinih v njegovi 13-letni vladavini. Koštunica pa je na novinarski konferenci v Beogradu napovedal, da bo ZRJ do 31. marca naredila prve korake za sodelovanje s haaškim sodiščem. Po njegovih besedah je namreč v pripravi zakon, ki bo urejal sodelovanje s sodiščem.
