Pravice delavcev, delovna zakonodaja in prispevki za socialo naj bi bili namreč močno potisnjeni v ozadje, predvsem, so prepričani v evropskih sindikatih, na račun po njihovem prestižnih vprašanj, kako si bodo evropske države, predvsem Francija in Nemčija, v prihodnje med seboj razdelile oblast.
Med tisoči evroproletarcev so prevladovali Francozi, Italijani in Španci, prišli pa so tudi njihovi kolegi iz držav kandidatk, od poljske Solidarnosti do Turkov. Poleg delavcev so v mesto ob Azurni obali, poleti rezervirano za petične goste, prišli tudi nasprotniki globalizacije, nekaj najbolj zagretih pa se je hladilo kar v morju. Vsi skupaj napovedujejo, da bodo s protesti pošteno ovirali potek sicer strogo varovanega vrha, s človeško verigo okoli konferenčne dvorane pa naj bi za nekaj ur zadržali začetek vrha. Medtem je v Nico že prišla večina šefov vlad. Zaradi nesoglasij kako doseči kompromis o notranjih reformah, ki bo sprejemljiv za velike in male članice, obenem pa Unijo pripraviti tudi na širitev, poznavalci srečanju, ki se bo končalo v nedeljo, že vnaprej napovedujejo malo možnosti za večji uspeh.
