Tudi ob tej priložnosti pa vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi po Deisingerjevih besedah ne more in ne želi prezreti problema sodstva v celoti. Večletni pereč problem sodnih zaostankov je kompleksen in ni zgolj stvar sodstva, je poudaril Deisinger, ki je ob tej priložnosti zavrnil očitke, da skušajo statistično zmanjšati zaostanke na sodiščih. Po njegovih besedah se v zadnjih treh letih tudi zaradi prizadevanj vrhovnega sodišča povečuje storilnost sodnikov, zaostanki pa se zmanjšujejo. Ob tem Deisinger pripominja, da so sodni zaostanki sicer značilnosti vseh tranzicijskih kot tudi številnih zahodnoevropskih držav. Sodišča niso pod steklenim zvonom in jih spremljajo težave in problemi celotne družbe, je dejal Deisinger in dodal, da ni zgolj naključje, da je država z velikim deležem vključena v sodne spore, saj tranzicija ustvarja sporna razmerja.
Vrhovno sodišče je tako v desetih letih obravnavalo skupno 36.969 novih zadev, največjo obremenitev pa predstavljajo upravne zadeve. V okviru omenjene številke pa so tudi zadeve, ki pomenijo vsebinsko novo delo vrhovnega sodišča, saj je bilo pri prehodu v demokratičen sistem vrhovnemu sodišču poverjeno, da odpravi krivične obsodbe po drugi svetovni vojni, odloči o odškodninah, sprejema odločitve v denacionalizacijskih zadevah in razsoja o lastninskem preoblikovanju podjetij.
