Osrednje spominske slovesnosti potekajo v njegovem rodnem Riminiju. Na Fellinija pa so se spomnili tudi v New Yorku. Tam so danes v slovitem Guggenheimovem muzeju odprli veliko razstavo Fellinijevih risb in grafik, ki so bile za filmom njegova druga velika ljubezen. Razstava ima naslov "Fellini" in jo bodo iz New Yorka prenesli še v Pariz. Na njej bo razstavljena tudi serija karikatur, ki jih je narisal Fellini v 40-ih letih in ki jih je nosil v bližnji kino, da si je v zameno lahko zastonj ogledoval filme.
Guggenheim bo poleg tega predstavil izjemno celotno retrospektivo njegovih 24 filmov, nekaterih z novih kopij, pa tudi nekaj kratkih filmov. Pupi Avati, vodja rimskih studiev Cinecitta in osebni prijatelj režiserja, ki je umrl 31. oktobra 1993, je ob tem potožil, da se ljudje, ki jih na ulici povprašaš po Felliniju, spominjajo njegovih zgodnjih filmov, kot sta Amarcord in Sladko življenje, nihče pa se ne spomni njegovih zadnjih del.
Srečanje na temo Fellinijeve zapuščine
Glavni dogodek pa bo 7. novembra, ko bo režiser Ettore Scola odprl mednarodno srečanje o kinematografski zapuščini velikega rojaka. Med gosti so napovedana številna znana filmska imena, kot denimo Otar Iosseliani, Andrej Končalovski, Peter Greenaway, Paul Mazursky, Sergio Rubini in Catherine Breillat. Ob tej priložnosti bodo v pritličju hiše Maddalene Fellini odprli stalni muzej, posvečen Felliniju. Med drugim si bo tam moč ogledati fotografije, ki jih je fotograf Gideon Bachman posnel med snemanjem filma Osem in pol. V dvorani Arengo v Riminiju pa bodo razstavljeni kostumi, ki jih je Danilo Donati ustvaril za filma Rim in Casanova.
Felinijeva muza je bila Giulietta Masina, s katero sta se poročila leta 1943 in ostala sanjski umetniški par. Zaslovela sta leta 1954 s Cesto, v kateri je Masina neponovljivo zaigrala vlogo revne Gelsomine. Film je prejel kakšnih trideset nagrad in priznanj. V resničnem življenju pa ji je bil režiser nezvest. Nenazadnje so bili "seks, hrana in snemanje filmov" njegove velike življenjske strasti. V spominih, ki so leta 1994 izšli z naslovom Jaz, Fellini, se je režiser še zadnjič poklonil Masinijevi, ko je zapisal "Giulietta je mala dobra vila v mojem življenju" in "verjamem v Giulietto, morda prav zato ne potrebujem vere".
Kdo je bil Federico Fellini
Federico Fellini se je rodil leta 1929 v Riminiju. Desetleten se je preselil v Rim, kjer je najprej delal kot scenarist, asistent režije in celo kot igralec v filmih Roberta Rossellinija. Kot režiser je debutiral leta 1950 s filmom Luči varieteja, ki ga je skupaj z Albertom Lattuado posnel v okolju ljudskega gledališča v Rimu. Prodor je naredil leta 1953 s Potepuhi. Z njimi je v Cannesu pobral srebrnega leva.
Fellini je prejel pet oskarjev. S prvim je bil nagrajen leta 1954 za film Cesta (La Strada), ki je režiserja in njegovo ženo, igralko Giulietto Masino, izstrelil na mednarodno filmsko sceno. Z oskarjem so bili nagrajeni še: Cabirijine noči (Le notti di Cabiria, 1957), Osem in pol (Otto e mezzo, 1963) in Amarcord (1974). Leta 1993 je nekaj mesecev pred smrtjo prejel še oskarja za življenjsko delo.
Ob sprejemanju oskarja za življenjsko delo leta 1993 v Los Angelesu je Fellini izjavil: "Ta nagrada mi zagotavlja nesmrtnost. Ni več potrebno, da umrem, saj je vse že opravljeno - vse hvalnice, vsi spominski zapisi, počastitve, spomeniki, vse." V enem je imel prav: tudi deset let po smrti je Federico Fellini nekako nesmrten.
