Divji zahod na najemniškem trgu: kje je izvirni greh?

Za tokratni 24ur Inšpektor smo iskali lastnika, ki je imel težave z najemnikom, in najemnika, ki je imel "težavnega" lastnika. Slednjega nismo dobili pred kamero, ker se najemniki praviloma nočejo izpostavljati. Strah jih je namreč, da jim bo lastnik odpovedal pogodbo ali pa jih po domače vrgel iz stanovanja, če bodo pripovedovali o slabih izkušnjah. In ta strah je povsem na mestu. Dobili smo anonimna pričevanja o tem, kaj vse si lastniki privoščijo. Nimajo pa le najemniki slabih izkušenj, pač pa tudi najemodajalci z najemniki. Gospod, ki oddaja 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje, nam je povedal, kaj se je zgodilo, ko sta najemnici v nasprotju s pogodbo v stanovanje pripeljali 20 mačk: "Grozili sta, šli smo na sodišče ... če si vi predstavljate, da živi 20 mačk na 40. kvadratih. Vse smo morali zavrečt, kuhinjo zamenjati, vse zidove zbrusiti in ponovno prebeliti." Najemnici sta povzročili ogromne stroške, ki so padli na lastnika. Zato se mnogi sprašujejo, kdo je bolj zaščiten: najemodajalec ali najemojemalec?

V Iniciativi Stanovanjski blok pravijo, da so na našem najemniškem trgu lastniki nedvomno v boljšem položaju, ker zaradi hudega pomanjkanja stanovanj predvsem v Ljubljani in na Obali diktirajo najemne pogoje in cene. Najemniki pa, še poudarja David Muster, nimajo nobene pogajalske moči: "Hkrati pa se tudi dogaja, da najemniki plačujejo celo davek, ki bi ga moral najemodajalec plačati. In s tem najemodajalci nimajo prav nobenih dolžnosti, ves čas dobivajo priliv, najemnik pa je večkrat v negotovi, prekarni poziciji."

Da imajo najemniki pogosto zvezane roke, smo se prepričali tudi sami. Na terenu smo s skrito kamero obiskali dve povsem naključno izbrani stanovanjski enoti v prestolnici. Preverili smo, kaj se oddaja, za koliko denarja, kako je z najemno pogodbo? 

Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pravi, da zakonodaja po njegovem mnenju kljub temu bolj ščiti najemnike kot pa lastnike stanovanj: "Strinjam se s tem, da je divji zahod, ampak predvsem zato, ker ga praktično ni, ker je tako malo nepremičnin na trgu, da se odda vse, vsaka luknja, in to pa je problem predvsem za najemnike."  Izvirni greh je torej pomanjkanje stanovanj, zato smo se s konkretnimi vprašanji o tem, kako bo država povečala javni najemniški fond pogovarjali s Klemnom Ploštajnerjem z Ministrstva za solidarno prihodnost RD, na Stanovanjskem skladu RS pa so nam pojasnili, kaj gradijo, kje gradijo in kdaj je previdena izgradnja 1155 stanovanj do konca leta 2028. 

Ko govorimo o javnem najemnem fondu, si praviloma za zgled jemljemo Dunaj. Tokrat pa smo naredili primerjavo s Trstom, ki je za mnoge Slovence v zadnjih letih postal nepremičninsko zanimiv. Cene so nižje, povpraševanje pa podobno kot v Ljubljani presega ponudbo. Maja Vrtovec, nepremičninska posrednica iz Trsta, nam je pokazala približno 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje, ki ga je kupila in prenovila slovenska družina. V njem ne bodo živeli, pač pa ga bodo dali v najem. Za koliko in kakšni so pri naših zahodnih sosedih davki na nepremičnine?

Pa davki pri nas? Kljub temu da je predsednik vlade Robert Golob v pogovoru za našo rubriko 24ur Fokus prvega decembra lani obljubil nepremičninski davek, je ta padel v vodo. Poznavalci pravijo, da ustavne presoje predlog tako ali tako ne bi prestal, poleg tega tudi ne bi imel prav pomembnega učinka. A naši sogovorniki, tudi Marko Novak iz Slovenskega nepremičninskega združenja, ki mnogim pomaga pri iskanju stanovanja, opozarjajo, da so ukrepi nujni. ne le eden, pač pa več ukrepov, ki jih je treba izvajati sočasno. Če torej država želi vzdržno demografsko sliko, mlade družine, ki bodo prišle do stanovanj, tujce, ki bodo zapolnjevali prazna delovna mesta, je nujna sistemska stanovanjska politika. Pa se ta izvaja?