V prvi volilni enoti s sedežem v Kranju je do 11. ure glasovalo 29,18 odstotka volivcev oziroma 55.839 od skupaj 191.334 volivcev. V drugi volilni enoti s sedežem v Postojni je glasovalo 28,47 odstotka oziroma 55.003 od skupaj 193.180 volivcev. V tretji volilni enoti s sedežem v Ljubljana Center je glasovalo 23,81 odstotka oziroma 45.959 od skupaj 193.039 volivcev. V četrti volilni enoti s sedežem v Ljubljana Bežigrad je glasovalo 25,28 odstotka oziroma 51.781 od skupaj 204.864 volivcev. V peti volilni enoti s sedežem v Celju je glasovalo 24,24 odstotka oziroma 49.543 od skupaj 204.350 volivcev. V šesti volilni enoti s sedežem v Novem mestu je glasovalo 28,64 odstotka oziroma 54.480 od skupaj 190.207 volivcev. V sedmi volilni enoti s sedežem v Mariboru je glasovalo 21,34 odstotka oziroma 44.081 od skupaj 206.569 volivcev. V osmi volilni enoti s sedežem na Ptuju je glasovalo 23,69 odstotka oziroma 47.779 od skupaj 201.707 volivcev.
Na voliščih v deveti in deseti volilni enoti s sedežema v Kopru in Lendavi, kjer se volita predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti, je do 11. ure svoj glas oddalo 557 od skupaj 2.641 volivcev, kolikor jih je vpisanih v posebni volilni imenik italijanske narodne skupnosti, ter 1.477 od skupaj 7.160 volilnih upravičencev, kolikor jih je vpisanih v posebni volilni imenik madžarske narodne skupnosti.
Za primerjavo je na zadnjih državnozborskih volitvah leta 1996 do 11. ure glasovalo 29,62 odstotka volilnih upravičencev, kar pomeni, da je svoj glas takrat oddalo približno 455.000 od 1.540.000 volilnih upravičencev. Leta 1992 je do omenjene ure glasovalo 33 odstotkov vseh volivcev oziroma 540.835 od skupnega števila 1.487.348 volivcev. Na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 je do 11. ure glasovalo 24,63 odstotka volilnega telesa, na plebiscitu istega leta pa kar 47 odstokov vseh volivcev.
Po začasnih neuradnih podatkih mestne volilne komisije zbranih z vseh 241 volišč na območju ljubljanske mestne občine je do 11. ure na referendumu o četrtnih skupnostih glasovalo 23,7 odstotka oz. 51.092 od skupno 215.293 volilnih upravičencev. Na svetovalnem referendumu, ki poteka na celotnem območju ljubljanske mestne občine vzporedno z državnozborski volitvami, se meščani in meščanke izrekajo o tem, ali se strinjajo s predlaganim območjem in imenom prihodnjih četrtnih skupnosti, kot tudi, ali naj bodo četrtne skupnosti pravne osebe javnega prava. Prvo vprašanje na referendumu se nanaša na območje in ime bodočega ožjega dela ljubljanske mestne občine, drugo vprašanje pa na pravni status tega območja.