Ruski predsednik Vladimir Putin je pisal evropskim voditeljem in jih opozoril, da bi lahko Rusija Ukrajini ustavila dobavo zemeljskega plina, če ne bo poplačala svojih dolgov iz tega naslova. Hkrati pa dodaja, da bi lahko bila zaradi tega motena dobava ruskega plina ostalim evropskim državam. Putin namreč meni, da bi lahko Ukrajina del plina iz plinovodov potegnila za svoje potrebe.
Kot še pravi Putin je nemoten tranzit skozi po plinovodih prek Ukrajine mogoče le, ko je v ukrajinskih zalogah spravljenih najmanj 11,5 milijarde kubičnih metrov plina, katerih vrednost znaša 5,5, milijarde dolarjev.
Že v sredo pa je Putin opozoril Ukrajino, da bi Rusija lahko začela zahtevati vnaprejšnje plačilo za svoj plin. Ukrajina ruskemu energetskemu velikanu Gazpromu dolguje 2,2 milijarde dolarjev. Dodal je, da je čudno, da države EU, ki podpirajo nove oblasti v Kijevu, ne naredijo nič v podporo Ukrajini. "Tak položaj ne more trajati večno," je dejal Putin.
Hkrati je evropske voditelje pozval, naj se čim prej posvetujejo, kako stabilizirati ukrajinsko gospodarstvo.
Ruski energetski gigant Gazprom je v začetku meseca za več kot tretjino zvišal ceno plina za Ukrajino, ki mora zdaj plačevati 485 dolarjev za 1000 kubičnih metrov, kar je največ med vsemi Gazpromovimi strankami v Evropi.
Dobava ruskega plina Ukrajini je bila ustavljena že dvakrat. Gazprom je namreč že v zimah 2005/06 in 2008/09 ustavil dobavo, kar je vodilo do zmanjšane dobave drugim evropskim državam, ki plin prejemajo prek plinovoda, ki vodi skozi Ukrajino.
ZDA pravijo, da že pripravljajo paket pomoči
Na napoved Putina so se odzvale ZDA, ki so obsodile uporabo energetike za "orodje prisile" v sporu z Ukrajino. Predstavnik zunanjega ministrstva Jen Psaki, da je Moskva prekršila dogovor o prodaji plina po nižji ceni v zameno za najem pristanišča za rusko črnomorsko floto. "ZDA bodo sprejele takojšnje ukrepe in pomagale Ukrajini, vključno s pripravo izredne finančne in tehnične pomoči na področjih energetske varnosti, energetske zadostnosti in reforme energetskega sektorja," je še dejal.
Lavorv svari, da bi Nato prekršil dogovor, če bi svoje enote namestil v države, ki mejijo na Rusijo
Na dogajanje, povezano z ukrajinsko krizo, se je odzval tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki opozarja, da bi bila namestitev sil Nata v države, ki mejijo na Rusijo v nasprotju z dogovorom med Rusijo in Natom. Tak sporazum sta severnoatlantsko zavezništvo in Moskva sprejela leta 1997.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.