Ekonomski ali gospodarski cikel je gibanje gospodarske aktivnosti med obdobjem rasti in obdobjem stagnacije. Gre pravzaprav za pomembnejše odmike gospodarske aktivnosti od nekega dolgoročnega povprečja, cikli pa so prisotni v vseh kapitalističnih državah, že vse od industrijske revolucije.
Po mnenju ekonomistov imajo cikli štiri faze – ekspanzijo, upočasnitev, recesijo in okrevanje.
Teorije pravijo, da so dolga obdobja ekspanzije nevzdržna, trajajo večinoma le od tri do pet let, podaljševanje ekspanzije pa lahko vodi v pregrevanje gospodarstva, ki lahko ima hude posledice.
Med ekspanzijo so vlagatelji na kapitalskih trgih izjemno drzni, veliko tvegajo, ponavadi kupujejo tehnološka in energetska podjetja.
Povsem drugačna je slika, ko se gospodarstvo skrči. Takrat so zanimiva proti recesiji odpornejša podjetja, kot so tista iz javnih storitev.
Novo fazo ekonomskega cikla naj bi precej dobro napovedovali trendi pri cenah delnic ter tudi BDP, obrestne mere, stopnje brezposelnosti, zadolženosti in potrošniške porabe.
Gospodarski cikli že dolgo zaposlujejo ekonomiste, tako so nastale številne teorije, za katere je značilno predvsem to, da primerjava pokaže, da v določenem obdobju ne napovedujejo enakih stvari. Tukaj je osem primerov teorij, ki trenutno napovedujejo bolj ali manj rožnato prihodnost. Se pa ekonomisti strinjajo glede ene podrobnosti – velikim težavam vedno sledi nova rast.
Nikolaj Kondratiev (1892–1938) je predvideval, da cikel traja od 50 do 60 let, rast v kapitalističnih državah pa naj bi prihajala v dolgih valovih, ki jih določajo tehnološke inovacije. Spremembe v ciklu določajo cene, obrestne mere, zunanja trgovina, proizvodnja premoga in železa. Njegova teorija trenutno ne vliva veliko upanja. Smo v "praznem" obdobju in vsaj še 30 let oddaljeni od naslednjega ekonomskega razcveta.
Da smo še vedno v fazi zatona po zadnjem gospodarskem razcvetu, pravi teorija Josepha Schumpetra (1883–1950). Tudi njegov krog traja 50 ali 60 let, določajo pa ga obdobja inovacij.
Avtor naslednje teorije je Joseph Kitchin (1861–1932), ki predvideva, da cikel traja 40 mesecev. Pravi, da trg v obdobju rasti preplavijo dobrine. Ko povpraševanje upade, padejo tudi cene, proizvedeni izdelki pa se kopičijo. Med začetkom tega upada in zmanjševanjem proizvodnje je časovni zamik. Njegov cikel definirajo povpraševanje, cene in proizvodnja. Glede na njegovo teorijo počasi spet prehajamo v trend rasti.
Kitchinovo teorijo je nekoliko nadgradil Clément Juglar (1819–1905). Njegov cikel traja od 7 do 11 let, kopičenju proizvodnje zaradi padca povpraševanja pa je dodal še padanje investicij. Glede na njegovo teorijo, ki jo določa predvsem raven investiranja, se svetovno gospodarstvo že nahaja pred novim vzponom.
Simon Kuznets (1901–1985) pa je prepričan, da cikel traja med 15 in 25 leti. Ko se država razvija, tržno usmerjen cikel najprej povečuje neenakost, nato pa jo, ko je dosežen določen povprečen prihodek, zmanjšuje. Njegove napovedi torej določajo prihodki. Države, v katerih trenutno vlada velika neenakost v prihodkih, naj bi bile torej pred novo stopnjo razvoja.
Vse bolj priljubljena je tudi teorija 17,6-letnega cikla. Za njeno promocijo skrbi Art Cashin, ki meni, da je svetovno gospodarstvo nekje na polovici slabšega obdobja.
Robert Peels, Maximiliano Udenio in njuni sodelavci zagovarjajo teorijo Lehmanovega vala. Po tej teoriji v nestabilnih časih prodaja najbolj pade družbam v vrhovih dobavne verige. Potek cikla torej določa prodaja, ta pa še vedno ne kaže občutnega okrevanja.
Svojo teorijo o gospodarskih ciklih je imel tudi William Jevons (1835–1882). Njegov cikel traja 11 let, cikli pa naj bi se gibali v sozvočju s Sončevimi pegami, sicer pa jih določata gibanje cen hrane in inflacija. Temelje teorije je postavil na primerjavi gibanja aktivnosti Sončevih peg, ki naj bi vplivale na količino pridelka in ceno koruze. Aktivnost peg spremlja Nasa, podatki tudi iz drugih virov pa pravijo, da kmetijska pridelava trenutno ni najboljša, da cene še vedno rastejo in da se nekaterim državam obeta višja inflacija. Čeprav danes ne velja več, je preveč preprosta in zastarela, torej tudi ta pravi, da je svetovna ekonomija še vedno v težavah.
Čeprav so teorije ciklov številne, je težava, ker razlike niso le v teorijah, ki ponujajo različne odgovore, ampak tudi v njihovi interpretaciji. Tako kljub množici teoretskega znanja v praksi zaznavanje sprememb v ciklu še ni dovolj učinkovito. V tem primeru bi lahko namreč gospodarstveniki in ekonomisti mnogo učinkoviteje in pravočasno pripravili odgovore na ciklična tveganja. Kot opozarjajo, ciklični razvoj vključuje predvsem trenutek kriz. Medtem ko lahko teža krize variira, obnašanje tistih, ki se z njo spopadajo, določa nadaljnji potek dogodkov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.