600-letna zgodovina v novi preobleki

Pred natanko 660 leti, 7. aprila 1365, je Novo mesto dobilo mestni privilegij in mestne pravice. "To pomeni, da so se morali trgovci na svoji poti v tem mestu nujno ustaviti," pravi Tomaž Slak arhitekt in predsednik urbanističnega sveta pri Mestni občini Novo mesto. Skupaj z uradnim imenom Rudolfswert se je že takrat uveljavilo tudi ljudsko ime Newenstat oziroma Noua Meista. In že takrat je bilo srce mesta Glavni trg, ki je bil za tiste čase izredno velik. "Je največji srednjeveški trg pri nas, lijakaste oblike. Je malce nenavaden, ker ni v ravnini, ampak se spušča proti bregu reke Krke," pravi Slak. 

Novomeško središče je bilo zadnje večje prenove deležno pred več kot 60 leti, ko so mu namenili predvsem tranzitno prometno vlogo. Po trgu je potekala cesta, ob njej pa so parkirali avtomobili. Vse do leta 2019, ko so zaključili s prenovo Glavnega trga, ga zaprli za promet in predali pešcem. "Bilo je kar nekaj izzivov, predvsem pa je bilo največ truda vloženega v komuniciranje z ljudmi. Treba je bilo zelo dobro skomunicirat z vsemi uporabniki mesta: s stanovalci, s poslovnimi subjekti in širšo javnostjo, ki uporablja ta trg. In za njih so se zadeve zelo spremenile, ko nenadoma niso več mogli z vozilom praktično do vrat," poudarja Slak. 

Obsežna prenova starega mestnega jedra je stala dobrih sedem milijonov evrov, občina pa je kar 4,6 milijona evrov počrpala iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. S pomočjo evropskih sredstev je mesto prenovilo več mestnih ulic, trg ter uredilo novo infrastrukturo, ki naj bi po besedah občine izboljšala tako kakovost bivanja kot življenje v središču. "Revitalizacija mestnih javnih površin je obsegala prenovo glavnega trga z Rozmanovo ulico, ki se nekako neposredno navezujeta, prenovo Kandijskega mostu, ki je bil že preobremenjen in dotrajan, potem še prenovo Pugljeve ulice, ki je zajemala predvsem veliko infrastrukture. Seveda pa mestno jedro obsega cel okljuk reke Krke, kjer se bodo te prenove še naprej dogajale. Trenutno se izvaja prenova glavne mestne tržnice in prenova Sokolskega doma. Tako, da se ta ureditev, ki je tukaj nastala, nekako razliva proti ostalim delom mestnega jedra," nam je pojasnil predsednik mestnega urbanističnega sveta. 

Skupno so revitalizirali okoli 8000 kvadratnih metrov odprtih javnih površin. Poleg tega pa so uredili tudi glavno infrastrukturo, ki poteka pod trgom: kanalizacija, vodovod, telekomunikacijski kabli. "Projekt glavnega trga je najbolj viden ravno v površinah, v tej zunanji podobi. Smo pa seveda želeli tudi infrastrukturno podpret nadaljnji razvoj širšega območja starega mestnega jedra. To smo pa naredili s tem, da smo prenovili celotno infrastrukturo, ki je danes umeščena v podzemni kolektor. To je seveda dražja rešitev, vendar bo na dolgi rok tista, ki bo zagotavljala dolgoročen razvoj tega dela mesta," je poudaril župan Gregor Macedoni. 

Ta del prenove je bil gradbeno izredno zahteven. "Zgradili smo 100 metrov dolg in štiri metre globok kolektor. Zelo zahtevno je bilo delat tako ogromen izkop v bližini teh starih objektov. Tako, da je bil narejen monitoring na vseh objektih, vseh razpok, da se ne bi povečevale, da ne bi na novo nastajale. Nobenega miniranja ni bilo, vse je bilo treba s kemičnim miniranjem, z razrivanjem ... Zelo zahtevne gradbene prakse," je dodal Slak. 

In ko so začeli z odkopavanji, so pod trgom odkrili staro srednjeveško cesto. "Z enim zelo zanimivim vzorcem v tlaku, ki je zdaj tudi ponovljen na tem Glavnem trgu," pravi Slak. Ko so namreč projektanti videli to odkritje, so prilagodili svoj načrt tlakovanja, da so vanj vključili diagonale, ki spominjajo na vzorec baročne ceste. Del te so preselili v Dolenjski muzej, preostanek pa so konservirali pod trgom. 

Prenova Glavnega trga v Novem mestu, za katero stojijo Atelier arhitekti, je istega leta, ko je bila končana, prejela tudi mednarodno častno priznanje Piranesi 2019. Naloga prenove je bila še posebej zahtevna zaradi same lege trga, saj so morali odpraviti višinske razlike v prečnih prerezih in vzdolžni liniji trga, ki so ponekod dosegle skoraj en meter. "Tudi vhodi v hiše so na različnih višinah in so morali projektanti zelo precizno uravnavat višino, jo zvezno povezat ... Arhitekturno gledano je bil kar zahteven podvig," poudarja Slak. 

Župan Macedoni poudarja, da je prenova popolnoma spremenila razumevanje javnega prostora. "Mesta morajo biti namenjena ljudem, ne avtomobilom," je prepričan. 

Občani so nad prenovo navdušeni, a pogrešajo več vsebin. "Meni je všeč. Mir je, starejšim ljudem to paše. Edina hiba pa je to, ker ni nobene pametne trgovine. Vse trgovine so na obrobju," pravi starejša gospa. "Ureditev je fenomenalna. Ker ni prometa, ni parkiranih avtomobilov, marsikaj se dogaja. Samo meščani tega trga ne jemljejo za svojega. Mi – tudi jaz – se recimo porazgubimo po vikendih, zidanicah v okolici, namesto da bi šle popoldne družine z otroki malo po glavnem trgu gor pa dol," pa meni starejši gospod. 

Glavni trg je danes največji javni prostor v Novem mestu, kjer se je od avgusta lani do avgusta letos zvrstilo več kot 118 dogodkov. Tukaj je cilj kolesarske dirke po Sloveniji, na trgu se odvijajo koncerti, božični sejmi, odprte kuhinje in številne druge prireditve. "To je živahno prireditveno območje. Predvsem vikendi in sobote so tukaj tudi zelo živahni zaradi sprehajalcev, ki pridejo na kavo, na tržnico. To je tista kvaliteta, ki si jo seveda želimo še razvijat. Seveda pa je poslovna ponudba mestnih jeder danes pred izzivom, ne samo tukaj v Novem mestu, pač pa v številnih mestih. Ta izziv naslavljamo s številnimi ukrepi. Ti ukrepi dajejo počasne rezultate, pa vendar želimo, da se bo na dolgi rok tudi tukaj zgodil nek premik," priznava župan.

Kljub izzivom pa na občini verjamejo, da je mesto s prenovljenim trgom in okoliškimi ulicami dobilo novo identiteto, predvsem pa nov prostor za druženja in prireditve.

Projekt Novo mesto – mesto urbanega napredka povezuje šest dopolnjujočih se projektov, ki so bili sofinancirani z evropskimi sredstvi. Trije projekti so s področja trajnostne mobilnosti (Štukljeva brv, Julijina brv, prenova Kandijskega mostu), s katerimi so odprli nove povezave čez Krko in mestnemu jedru vdahnili novo dinamiko. Urbana prenova Glavnega trga in Rozmanove ulice je največjemu srednjeveškemu trgu v Sloveniji vrnila nekdanjo slavo in veličino. V stavbi nekdanje novomeške poštne službe, ki stoji na Glavnem trgu, ki so jo prav tako prenovili, je občina uredila stanovanja za mlade družine, poleg tega pa še tri poslovne prostore in sanitarije za invalide. Trenutno pa potekata še prenovi mestne tržnice in Narodnega doma.