Kriminalci se razbežijo, na prizorišču ostane kovček ...

Na odmaknjenem kraju čaka sumljiv avtomobil. Čez nekaj minut se mu počasi približa drugo vozilo. Voznika spustita stekla in si izmenjata nekaj besed. Nato drugo vozilo zapelje nekoliko naprej in blokira dovozno pot. Iz njega stopita moška. V rokah nosita kovčke in se odpravita proti prvemu avtomobilu. Iz tega medtem izstopijo trije moški, odprejo prtljažnik in začnejo iznašati še nekaj kovčkov. Sledi izmenjava. Ena skupina odpre kovčke, iz njih vzame orožje in si ga začne ogledovati, medtem ko drugi kovčke, verjetno napolnjene z denarjem, zlagajo v vozilo.

Nato se vse zgodi v nekaj sekundah. V daljavi se zasliši hrumenje. Na prizorišče pripeljeta policijska oklepnika. Sledi glasen trk – eno od njih se zaleti v avtomobil, ki je blokiral cesto, in ga odrine na stran. Zaslišijo se streli. Moški se razbežijo. Policisti iz oklepnih vozil posredujejo in jih obvladajo.

Toda zgodbe še ni konec. Ko specialne enote z osumljenci zapustijo prizorišče, tam ostane še en kovček. Obstaja sum, da se v njem nahaja eksploziv oziroma nevarna snov. Do njega se tokrat ne odpravijo policisti. Na teren pošljejo robota. Ta se počasi približa sumljivemu predmetu. Operater ga upravlja na daljavo, z varne razdalje. Nato se sproži vodni top. Kovček raznese.

Takšen realističen prikaz so si lahko minulo nedeljo ogledali obiskovalci ZgodoVikenda v Parku vojaške zgodovine Pivka. Čeprav je bil scenarij zaigran, so gledalci ob spremljanju dogajanja začutili adrenalin. "Najbolj zanimivo je bilo, ko je tisti robot razstrelil paket," je priznal Žiga, ki je z družino že drugič obiskal ZgodoVikend. Njegova mama Martina je dogajanje spremljala z drugačnimi očmi. "Dobiš občutek, kaj vse zajema delo policistov, ker v realnem življenju tega ne vidiš," je dejala in dodala, da ji je dinamični prikaz povečal spoštovanje do njihovega dela. "Je treba dosti truda in požrtvovalnosti," je sklenila.

Kar je bilo za gledalce predvsem atraktivna dinamična predstava, je za policiste eden od zelo možnih scenarijev, na katere se morajo biti pripravljeni odzvati tudi v resničnem življenju. Kako nevaren predmet preveriti in onesposobiti, ne da bi človeka po nepotrebnem izpostavili nevarnosti? S pomočjo robota, ki so ga predstavili v nedeljo.

Gre za enega od štirih robotov, ki jih ima protibombna policijska enota. "Ta je bil kupljen v okviru omenjenega EU-projekta. Je nadgradnja starega robota. Ta je večji, opremljen je z vodnimi topovi, nanj pa je mogoče namestiti tudi senzor za merjenje sevanja. Podatki se nato neposredno prenašajo v kontrolno enoto v tovornjaku. Robot lahko nosi tudi analizator snovi z laserjem, s katerim je mogoče na razdalji približno dveh metrov preveriti neznano snov," nam je pojasnil Matevž Gladek, vodja projekta in policijski inšpektor v Oddelku za protibombno zaščito Specialne enote policije.

Če policisti zaznajo sumljiv predmet, lahko robota opremijo z ustreznimi detektorji in ga pošljejo v izvidnico. Če je treba, lahko predmet tudi preslikajo z rentgenom, analizirajo snovi in zaznajo morebitne bojne pline ali druge nevarnosti v zraku. Šele nato se odločijo, kako bodo nadaljevali z intervencijo.

V okviru projekta je Specialna enota pridobila tudi posebno interventno vozilo, ki združuje protibombno zaščito in dekontaminacijo in je namenjeno za tovrstne intervencije na področju CBRN nevarnosti in terorističnih groženj. Robot je le del vozila. "Na Policiji smo pred tem imeli le nekaj detektorjev, vseh teh kapacitet pa nismo imeli. Leta 2022 smo prijavili projekt, v okviru katerega smo razvili ta tovornjak. Posvetovali smo se z gasilsko brigado in različnimi proizvajalci, na koncu pa smo objavili razpis z našimi zahtevami in podjetje iz Slovenske Bistrice je tovornjak izdelalo čisto po naših željah, vse so prilagodili naši opremi," pravi Gladek.

Vozilo združuje opremo, ki jo potrebujejo ob najzahtevnejših intervencijah na področju CBRN in terorističnih groženj. V njem je del opreme za protibombno zaščito, zaščitne obleke, dihalni aparati, bazeni za dekontaminacijo in oprema za delo v primerih, ko obstaja nevarnost uhajanja nevarnih plinov. "To je kombinacija interventnega gasilskega vozila in protibombne zaščite, vse je združeno v eno," pravi Gladek.

V sodobnem svetu se varnostne in interventne enote vse pogosteje soočajo z nenavadnimi in kompleksnimi grožnjami, ki ogrožajo življenja in premoženje ljudi. Eden od največjih izzivov so CBRN nevarnosti in teroristične grožnje.

Kratica CBRN označuje kemične (Chemical), biološke (Biological), radiološke (Radiological) in jedrske (Nuclear) nevarnosti. V praksi gre lahko za strupene kemikalije, biološke agense, radioaktivne snovi ali jedrski material. Takšne grožnje se lahko pojavijo tudi v kombinaciji z eksplozivnimi napravami, zato je treba različne zmogljivosti združiti na enem mestu. Prav to je bil eden od razlogov, da je policija projekt zastavila širše.

Pri takšnih intervencijah je eden ključnih ciljev zmanjšati število ljudi, ki so neposredno izpostavljeni nevarnosti. "Načeloma samo posredovanje opravlja en človek, da izpostavimo čim manj ljudi," pravi Gladek. V ozadju je sicer več ljudi, ki opravijo dekontaminacijo in nudijo podporo policistu v tako imenovani nevarni oziroma rdeči coni.

Slovenska policija s tem vozilom največkrat posreduje zaradi sumljivih predmetov in pisem z belim prahom. "Mislim, da smo imeli letos že 130 tovrstnih intervencij. Letos smo imeli par primerov, ko je nekdo dobil pismo z belim prahom. Nekaj let nazaj pa smo imeli celo 10 takšnih intervencij v enem dnevu. V povprečju obravnavamo tudi okoli 20 eksplozij na leto. Govorimo o eksplozijah s kriminalnim ozadjem. V zadnjem času se pogosto pojavljajo eksplozije na bankomatih. Imeli smo tudi pisma z belim prahom, kjer je bil dejansko poslan strup ali pa pesticidi ... Ni vedno samo sladkor v prahu, dejansko obstajajo tudi realne grožnje," pravi Gladek.

Posebej pomemben del interventnega vozila je zato sistem za dekontaminacijo. Če policisti posredujejo na območju, kjer obstaja nevarnost kemične, biološke, radiološke ali jedrske kontaminacije, se njihovo delo ne konča, ko zapustijo nevarno območje. Morebitne nevarne snovi je treba odstraniti tudi s prvih posredovalcev. "V vozilu je zato 1000 litrov vode in kompletna oprema za dekontaminacijo. Sami lahko očistimo od 10 do 15 ljudi. Kontaminirano vodo nato izčrpamo v posebne bazene in jo odpeljemo na uničenje," je pojasnil vodja projekta.

Preden so dobili novo vozilo, je bila stopnja zaščite bistveno nižja. Če so bili v mestih, so jim pri dekontaminaciji pomagale gasilske brigade. Drugje so morali zaščitno opremo odstranjevati tako, da ne bi kontaminirali drugih, nato pa so jo zaprli v nepredušne posode in odnesli v dekontaminacijo. Vozilo sicer ni namenjeno za množično dekontaminacijo, pač pa je v podporo specialcem, ki se znajdejo v takšnem okolju. Pri večjih dogodkih imajo večje zmogljivosti civilna zaščita in vojska, policija pa z njima sodeluje.

Sicer pa pri sumljivih predmetih za policiste velja preprosto pravilo: "Za nas je sumljiv predmet sumljiv predmet. Ne obstaja bolj ali manj sumljiv." Zato je protokol enak tudi takrat, ko se pozneje izkaže, da nevarnosti ni bilo. Ob tem je Gladek spomnil na primer pozabljenega kovčka na mejnem prehodu Obrežje, ko je tam še bila schengenska meja. Policisti so ga zavarovali in poklicali specialno enoto, pozneje pa se je izkazalo, da ga je nekdo pozabil. "Mi imamo svoj protokol, ki se ga držimo, ker je preveč ljudi v svetu zaradi tega umrlo, ker niso upoštevali teh stvari," poudarja Gladek.

Z evropskimi sredstvi niso nabavili zgolj vozila, zamenjali robota, kupili detektorje in drugo opremo. V okviru projekta potekajo tudi različna usposabljanja, pogosto s tujimi inštruktorji. "Mi smo v okviru tega projekta izvedli usposabljanje za uporabo določene nove opreme, usposabljanje za uporabo avtonomnih dihalnih aparatov, usposabljanje za prevoz nevarnih snovi, usposabljanje s področja izdelave doma narejenih eksplozivov oziroma uporabe kemikalij," je naštel Gladek.

V okviru projekta nameravajo kupiti tudi manjšega robotskega psa, ki bo nosilec za detektorje. "Poskusili ga bomo dodelati, da bi ga lahko uporabljali še za naše drugo delo. Ampak načeloma je namenjen za dostavo detektorjev na območja, kamor z robotom težko prideš. Končno gremo v korak s časom, ker v svetu vidimo, da so robotski psi in humanoidni roboti realnost," pravi vodja projekta. Dobava robotskega psa je načrtovana do konca leta.