Ko se Slovenci in Hrvati združijo v eno ekipo

Tekmovalci imajo v rokah veliko rjuho, vsak drži svoj vogal. Na njej je vodni balon, ki ga morajo s skupnimi močmi spraviti čez spuščeno mrežo. Balonček poleti čez mrežo, na drugi strani pa ga nasprotna štiričlanska ekipa skuša ujeti s svojo rjuho. Če pade na tla, so mokri, sproži pa se val smeha. "Naš moto je, da se imamo fino. Ne sekiramo se, če nam gre slabo. Uživamo, probamo ujet, probamo se pri vsaki igri čim bolj potrudit. Potem pa je, kar je. Treba je sodelovat," je v smehu povedala mlada gasilka Katja. 

Nekaj metrov stran so tekmovalci po poligonu prenašali vedro vode, ki se ga niso smeli dotakniti z rokami, ob robu igrišča pa so otroci, starši in prijatelji navijali vsak za svojo ekipo. Takšno je bilo v soboto vzdušje v Leskovcu pri Krškem, kjer so potekale že druge gasilsko-vaške igre. Naloge niso bile klasične gasilske vaje. Pri eni od njih so morali tekmovalci sestaviti gasilsko sestavljanko, si jo zapomniti in jo nato pravilno poustvariti na drugi strani poligona.

"Malo smo vse skupaj prilagodili. Malo na smeh, malo na zabavo. Predvsem je namen, da se tukaj zabavamo," nam je povedal vodja gasilsko-vaških iger in poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Leskovec pri Krškem Aleš Trampuž. Letos je na gasilsko-vaških igrah sodelovalo šest ekip. Med njimi domača mladinska ekipa, ekipa s člani Slovenske vojske, ekipa sosednjega PGD Velika vas, ekipa domačinov ter dve ekipi pobratenega društva Dobrovoljno vatrogasno društvo (DVD) Radešić s Hrvaške. 

A to ni bil le dan za druženje, tekmovanje in zabavo. To je bil tudi dan za praznovanje in uspeh projekta GaSko – Gasilci za skupnost. "Posebej ponosni smo, da je projekt dobil tudi čezmejno dimenzijo. Skupaj z našimi prijatelji in partnerji iz DVD Radešić smo dokazali, da lahko sodelovanje povezuje ljudi na obeh straneh meje in ustvarja nove priložnosti za izmenjavo znanja, izkušenj in prijateljstva," je dejal Borut Arh, predsednik PGD Leskovec pri Krškem.

PGD Leskovec pri Krškem in DVD Radešić gojita prijateljske in partnerske vezi že skoraj 50 let. "Nas politika nikoli ni oddaljila, ravno nasprotno, vedno smo se zbliževali. Tudi naši dve občini sta se pobratili. Učimo se na primerih dobre prakse, si izmenjujemo izkušnje, znanje," nam je zatrdil Mario Šargač, poveljnik DVD Radešić.

Pandemija je stike nekoliko prekinila, projekt GaSko pa je bil eden od načinov, kako jih ponovno okrepiti. Na letošnjih igrah so bili hrvaški gasilci s 14 člani in dvema tekmovalnima ekipama. "Sodelovanje se nadaljuje, ne samo v okviru takih dogodkov, ampak tudi v obliki tega, da smo vedno v kontaktu, nam znajo priti nasproti, poiščemo kake rešitve skupaj," je poudarila Špela Sečnik, vodja projekta GaSko.

Da je sodelovanje dveh društev iz dveh držav primer dobre prakse, kaže tudi priznanje, ki so ga dobili organizatorji. Projekt je bil namreč podprt s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), v okviru Programa Interreg Slovenija-Hrvaška. Že lani so v okviru projekta prvič organizirali Gasilsko-vaške igre, kulturno-rokodelski sejem ter otroške delavnice. "Ko smo začeli razmišljati o tem projektu, smo imeli preprosto željo – narediti nekaj, kar bi povezalo ljudi. Želeli smo pokazati, da gasilstvo ni samo takrat, ko zazvoni sirena. Da gasilci niso samo tisti, ki pridejo na pomoč ob požaru, nesreči ali drugi nevarnosti. Gasilec je tudi del svoje skupnosti. In gasilsko društvo je lahko veliko več kot izvajalec gasilske službe," pravi Arh.

Letos so uspešno zgodbo ponovili in osvojili drugo mesto na izboru Naj EU projekt 2026. Plaketo sta predstavnici ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj – skrbnica projekta Interreg programa Slovenija-Hrvaška Željka Kitić in Klavdija Operčkal, vodja Sektorja za komuniciranje evropskih skladov in nacionalna koordinatorica za komuniciranje skladov EU – podelili prav na letošnjih Gasilsko-vaških igrah.

Sodelovanje pa ni samo športno in družabno. Šargač pravi, da se od slovenskih kolegov veliko učijo, tudi glede pridobivanja evropskega denarja: "Vi ste šli prej v EU in imate več izkušenj s tem, kako črpati iz evropskih skladov, kako pridobiti sredstva, ki jih prostovoljni gasilci potrebujemo, da lahko izboljšamo svojo dejavnost." 

Toda za gasilce takšni dogodki niso pomembni samo zaradi druženja. "Našem društvu to pomaga, da si lahko v okviru vseh teh projektov nabavimo nekaj nove osebne zaščitne opreme. S prejšnjimi projekti, ki smo jih dobili, smo si tudi uredili prostore. Sredstva pa nam pomagajo tudi za samo delovanje, da se promoviramo in pridobivamo mladino," je pojasnil Arh. 

PGD Leskovec pri Krškem ima trenutno 164 članov, od tega 32 operativnih gasilcev. "Ko je treba stopiti skupaj, jih je aktivnih približno 70 do 75," pravi Arh. Zato je ena največjih nalog društva skrb za podmladek. "Če nimaš mladine, potem nimaš naprej članov operativcev. Nimaš ljudi, ki bi opravljali tisto osnovno gasilsko delo: zaščito in reševanje ljudi in premoženja," še dodaja. Društvo zato mladim ponuja redne tedenske aktivnosti, vaje, tekmovanja, preventivne vsebine in kvize. Tudi gasilsko-vaške igre so eden od načinov, kako gasilstvo približati otrokom in njihovim staršem. Ker konkurence ni malo. Otroci imajo danes poleg šole še glasbeno šolo, šport, krožke in številne druge dejavnosti.

A da za motivacijo pri najmlajših ni potrebnega veliko, smo se prepričali na terenu. Osemletni Tobias že razmišlja, da bi se pridružil gasilcem: "Najbolj mi je všeč oprema, pa gasilski avti." Devetletni Kaja in Evita pa sta že gasilki. Kajo je pritegnila voda in ponosno pove, da je že poskusila gasiti z gasilsko brizgalno. "Občutek je bil dober," pravi. Eviti, ki je članica društva že tri leta, pa je najbolj všeč to, da: "Tekmujemo in zmagujemo. Nesemo vodo in špricamo na tarčo."

In čeprav ti otroci še ne vedo, ali bodo nekoč postali operativni gasilci, se tu učijo sodelovanja, empatije in pripadnosti skupnosti. V času, ko prostovoljstvo marsikje izgublja zagon, so v Leskovcu prepričani, da ostajajo vrednote gasilstva enake kot nekoč. "Gasilec mora imeti srce. Potem voljo, željo pomagati drugim. V bistvu smo gasilci eni taki čudni ljudje – najprej pomagamo drugim, potem šele sebi," zaključi Arh.