Sezona se z zadnjim snegom ne konča

"Imamo neminovno mile zime, vremenske pogoje, ki odražajo to, da se ne bo dalo samo z zimsko sezono preživet," odkrito pove Janez Janša, direktor RTC Krvavec. Stavek, ki povzame izziv, s katerim se sooča večina podobnih centrov v Alpah. Ker pa je blagovna znamka Krvavca kot smučišča še vedno zelo močna, jih to po njegovih besedah celo nekoliko omejuje pri razvoju poletne ponudbe. A kljub temu vztrajajo – že osmo leto zapored sistematično širijo aktivnosti, ki obiskovalce privabljajo tudi, ko ni snega.

A to bi bilo težje izvedljivo brez investicijskega projekta, vrednega približno 11 milijonov evrov – za katerega sta kar osem milijonov evrov prispevali država in Evropska unija. V okviru projekta so postavili novo šestsedežnico Zvoh z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami, razširili dve progi ter namestili novih 15 sedežev na obstoječo žičniško napravo. "Leta 2024 ob prejemu določenih sredstev s strani države oziroma Evropske unije, je bil tudi pogoj, da je najmanj pet odstotkov namenjenih za razvoj poletnega turizma," je dejal Janša. Tako so poleg prej omenjenih naložb denar investirali tudi v obnovo in razširitev pustolovskega parka, električna kolesa z aplikacijo za vodene ture po krvavškem hribovju, ureditev energijskih točk na vrhu Zvoha, novo štirikilometrsko Trim stezo, disc golf in obnovo gokart parka. 

Podnebne spremembe že nekaj let močno vplivajo na gorski turizem. Snega je vse manj. Krajše in manj zanesljive zime pomenijo, da tradicionalni model smučarskih centrov ne zadostuje več. Zato tudi EU podpira preobrazbo gorskih centrov, s katerimi se zmanjšuje sezonskost turizma, povečuje odpornost destinacij na podnebne spremembe ter spodbuja trajnostni razvoj.

Poleg Krvavca je še osem drugih smučarskih centrov – Vogel, Velika planina, Cerkno, Golte, Rogla, Kope, Mariborsko Pohorje in Trije kralji – pred dvema letoma prejelo nepovratna sredstva za prestrukturiranje iz smučarskih v gorske centre, ki živijo skozi vse leto. 

Rezultati se že kažejo. Čeprav poletna sezona še vedno predstavlja približno desetino zimske, trendi rastejo. "Iz leta v leto beležimo večji obisk – tako pozimi kot poleti," pravi Janša. Tudi povpraševanje po nastanitvah in dogodkih narašča. 

Ena ključnih investicij na Krvavcu, ki je bila tudi najdražja, je šestsedežnica Zvoh. Ta pa ni v uporabi zgolj med smučarsko sezono, pač pa tudi poleti. "Za nekoga, ki mogoče ni pohodniško dovolj sposoben, ali pa mogoče starejši, mlajši, otroci – da lahko pridejo skoraj na 2000 metrov s sedežnico s čudovitim razgledom, tako pozimi kot poleti, je zagotovo nek magnet," pravi Barbara Trebušak iz RTC Krvavec. 

Pa bi lahko šestsedežnico postavili tudi brez evropskih sredstev? "Ne. To je nemogoče. Investicije so previsoke. Tudi zgodovina prejšnjih lastnikov na različnih smučiščih kaže na to, da kdorkoli se je lotil investiranja v žičniško napravo, je postal prezadolžen in se je moralo ali spremeniti lastništvo ali pa se je smučišče zaprlo," prizna Janša. 

Na Krvavcu danes ne organizirajo le športnih aktivnosti, temveč tudi številne dogodke, poslovna srečanja, praznovanja in poroke. "Lani smo imeli skoraj 40 porok," pravi Trebušakova. "Civilni obred poteka tako, da se poročita z razgledom na cele Kamniško-savinjske Alpe in v ozadju je še Triglav," dodaja in poudarja, da ljudi poleg razgleda privabljajo tudi nižje temperature in pobeg iz mestne vročine.

"Ko je v Ljubljani 40 stopinj, je tukaj prijetnih 22 ali 23 stopinj Celzija," pritrjuje Janša. 

Ob našem obisku je bilo na Krvavcu še vedno okoli 100 smučarjev, ki so lovili še zadnje dni na snegu. "Ker se na tak datum zelo redko smuča, smo rekli, da bomo izkoristili priložnost. Smučišča so odprta, redka v Sloveniji, ampak za te razmere je odlično," je dejal obiskovalec Gal Čižman. 

Predvsem je to edinstveni čas, ko lahko zjutraj gremo na smuči, nato pa popoldne skočimo v morje. Prav takšen podvig si je zamislila tudi skupina smučarjev, ki smo jo ujeli med odhodom. "Se pravi, smučamo na Krvavcu, k prijatelju gremo v Logatec na reli in od tam nadaljujemo na jadrnico v Izolo," je pojasnil Arne Karnel. 

Vse več obiskovalcev pa se na Krvavec vrača tudi poleti, ko ni snega. Nekateri se na Krvavec vračajo skoraj vsak dan, drugi ga odkrivajo na novo – kot destinacijo za kolesarjenje, pohodništvo ali preprosto oddih v naravi. "Midva hodiva vsak dan na Krvavec ... tudi poleti peš in s kolesom," nam je povedala Biserka Debeljak, medtem ko sta z možem po smuki počivala na ležalnikih. 

Tudi Gal pravi, da pride poleti občasno na Krvavec: "Bike park je zelo dober." Kolesarji lahko s pomočjo aplikacije dostopajo do vodenih poti z zvočnimi vsebinami, ki jih usmerjajo po gorskih poteh. "Videli smo nek izziv, da si nekdo izposodi električno kolo na spodnji postaji kabinske žičnice, pa ne pozna okoliša. Zato je možnost aplikacije, ki je vezana na QR kodo, ki jo prevzame na blagajni. Ta ponuja več vodenih poti z glasovnimi interakcijami, tako da nekako popestri celotno pot in razkaže mogoče še kakšen skriti kotiček," pravi Trebušakova.

Na Krvavcu že razmišljajo o novih investicijah – od dodatnega zasneževanja do širjenja poletnih vsebin. Težava ostaja enaka: visoki stroški. "Investicija v nove naprave je lahko tudi 15 milijonov evrov, tega smučišče samo ne zmore," opozarja Janša. Zato bodo tudi v prihodnje ključni razpisi in evropska sredstva.

Gorski centri pa evropskih sredstev ne izkoriščajo le za žičnice in adrenalinske parke, pač pa tudi za energetsko učinkovite planinske koče, obnovljive vire energije ter razvoj butičnega turizma in lokalnih zgodb. Dober primer je tudi Velika planina, kjer so s pomočjo EU sredstev razvili trajnostno turistično infrastrukturo in prostor za dogodke, poroke ter sodelovanje z lokalnimi ponudniki. Takšni projekti pa ne prinašajo le turistov, temveč tudi nova delovna mesta in razvoj lokalnih skupnosti.