Hiša, kjer dobra volja ni le v imenu – ampak tudi v zraku

Še pred nekaj leti je stavba v središču Komna prazna, zaraščena in pozabljena propadala. Danes iz nje vsak dan odmevajo smeh, klepet in tudi pesem. V nekdanji menzi lokalnega podjetja, ki je bila desetletja pred tem vrtec, je pred tremi leti vzniknila Hiša dobre volje Komen. "Ko se govori, da se v javni sferi ne more nič zgoditi hitro, je Hiša dobre volje Komen dokaz, da če so pravi ljudje skupaj, se da narediti v kratkem času vse. Pravi ljudje na pravem mestu ob pravem času – mislim, da je to bil pravi recept," pravi Tina Krog, vodja Hiše dobre volje Komen. 

Hiša je nastala kot prostor druženja za starejše, ki bodisi čakajo na svoje mesto v domu upokojencev bodisi vanj še ne želijo ali o njem sploh ne razmišljajo. Projekt je bil izveden s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, nosilec projekta pa je Dom upokojencev Nova Gorica v sodelovanju z Občino Komen. Cilj projekta pa: omogočiti kakovostno življenje starejšim v domačem okolju.

V komenski hiši vsak dan sprejmejo od sedem do deset uporabnikov. Registriranih jih imajo sicer še več, a vsi ne prihajajo vsak dan. Starejši lahko tu preživijo dan v družbi, ob toplih obrokih in animaciji. Nekateri pridejo, ker iščejo družbo. Drugi, ker potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. In mnogi ostanejo, ker se tu počutijo kot doma, povzame vodja hiše. Nedavno je začela hišo obiskovati tudi Alojzija. "Že prej sem vedela za to, ampak se še nisem počutila, da to rabim. Zdaj sem se pa začela malo osamljeno počutit. Zato sem prišla," nam je zaupala.

V hiši ponujajo "dobrovoljčkom" – kot pravijo njenim uporabnikom – do 10 ur dnevnega varstva, vključno z zajtrkom, malico, kosilom, nego in animacijo. "Dobimo malico, dobimo kosilo, potem pa, dokler hočemo biti tukaj, smo," pravi Alojzija, ki se v hiši počuti že čisto domače. 

Za mnoge, ki čakajo na prosto mesto v domu za starejše, je to rešitev, ki jim omogoča dostojanstveno in dokaj samostojno bivanje. In neredko se zgodi, da v dom sploh ne odidejo, saj že tu dobijo vse, kar potrebujejo za bolj kakovostno življenje. Uporabniki hiše so stari med 65 in 90 let, vrata pa so odprta tudi mlajšim, ki zaradi bolezni ali drugih težav potrebujejo pomoč.

Hiša je izjemnega pomena tudi za osebe z demenco. "Demenca je v Sloveniji kar problematičen sektor ljudi, ki nekako dobi več zaprtih vrat kot odprtih. Tudi domovi upokojencev vse težje sprejemajo demenco, medtem ko pri nas v hišah dobre volje je večina zelo dobrodošla. Celo do zelo pozne faze demence, ker se pri nas zelo dobro znajdejo. Prednost naših hiš dobre volje je, da so vedno prisotne osebe in so vedno v nekem rutiniziranem, varnem okolju, kjer vse poznajo in je vedno nekdo z njimi. In demenca se pri nas zelo dobro znajde," pravi Krogova. "Aktivnosti in medvrstniško druženje tudi zelo upočasnijo napredovanje bolezni, ker vemo, da je pri demenci ena ključnih stvari to, da nisi sam doma, ampak da si še vedno vpet v neke procese, kot je socializacija," dodaja. 

Stroški za delovanje hiše se krijejo s subvencijami Občine Komen, ki krije 50 odstotkov oskrbnine, nekaj prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje, simbolični znesek (dva evra na uro) pa prispevajo tudi sami uporabniki. 

Uporabnici Mariji se zdi cena sprejemljiva. "Toliko smo le zaslužili v svojem življenju, da si lahko privoščimo," pravi in dodaja, da bi sicer denar zapravila drugje, brez smisla. "Tukaj pa je nek smisel," še poudarja.

"Pomembno nam je, da je storitev kakovostna, a tudi dostopna," poudarja Krogova. Zato lahko hišo obiskujejo tudi tisti z najnižjimi pokojninami – kar je ključno za skupnost, v kateri marsikdo živi sam ali na odmaknjenem območju.

V Hiši dobre volje Komen skorajda ni prostora za tišino in osamljenost. Ob kavi in igrah se vsak dan prepletajo zgodbe domačinov, ki so v jeseni življenja zgradili nova prijateljstva. Skupaj balinajo, rešujejo sudoku in križanke, prebirajo dnevne novice, igrajo tombolo in skrbijo za zeliščni vrtiček.

Vsak ima svojo zgodbo, a vse povezuje skupen občutek pripadnosti. "Vdova sem že 16 let in sama doma," pravi Vilma, ki družbo v hiši rada razveseli s kakšno pesmijo. "Važno je pogovor in druženje ... kako se ljudje obnašajo, ali so pozitivni, pozitivno usmerjeni. Radi se pogovarjajo, radi povejo svoje težave. To je važno," pa pravi Boris. 

Hiša dobre volje Komen je dokaz, da evropska sredstva lahko pomenijo veliko več kot prenovo stavb – prinašajo življenje v skupnost. Projekt ne razbremenjuje le starejših, temveč tudi njihove družine in občino, saj starostnikom omogoča, da ostanejo doma, v znanem okolju, hkrati pa imajo dostop do strokovne podpore in socialne mreže.

"Cilj je, da skrb za starejše postane bolj raznolika. Domovi niso edina rešitev. Potrebujemo več takih hiš, več skupnosti, kjer se ljudje počutijo varne in povezane," je prepričana Krogova.

Hiša dobre volje Komen bo 25. oktobra praznovala tri leta delovanja. Sredstva za prenovo hiše in njen zagon (skoraj 348 tisoč evrov) je zagotovilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – od tega dobrih 278 tisoč evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 69,6 tisoč evrov iz proračuna – nekaj malega pa tudi Dom upokojencev Nova Gorica (1200 evrov).