Kako je čebela oživila kraj in privabila turiste

V do takrat zapuščeni šoli v središču Višnje Gore je pred petimi leti vrata odprla Hiša kranjske čebele in začela se je pisati zgodba, ki je prebudila staro mestno jedro.

"S samim odprtjem te hiše se je začelo urejati staro mestno jedro, povečala se je turistična ponudba za obiskovalce, ki so začeli prenočevati pri nas. Hiša kranjske čebele pa je postala ne samo dom čebel, ampak tudi čebelarjev in ostalih družin," pripoveduje Irena Omahen, vodja hiše.

Da ne gre zgolj za subjektivne občutke, kažejo tudi številke. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad ocenjuje, da se je obisk Višnje Gore po odprtju Hiše drastično povečal. Hiša vsako leto privabi okoli deset tisoč obiskovalcev, prihajajo pa tako vrtčevske in šolske skupine kot tudi družine, upokojenci, čebelarska društva in podjetja, vse pogosteje pa se v tem majhnem kraju ustavljajo tudi tuji turisti.

"To je postalo nekakšno čebelarsko poslovno središče, ne samo občine, ampak tudi Slovenije, in pa turistični produkt, ki ga čedalje bolje tržimo," pravi župan Strnad. Posebej ga veseli, da se je višnjanskemu polžu, prepoznavnemu simbolu Višnje Gore, pridružila še kranjska čebela, ki so jo domačini lepo sprejeli in je dodatno obogatila prepoznavnost kraja.

Zamisel za projekt je tesno povezana z zgodovino kraja. Le slab kilometer od Višnje Gore je grad Podsmreka, kjer je Emil Rošic (Emil Rothschütz) prepoznal kranjsko čebelo, jo s pomočjo strokovnjakov opisal v rodovni knjigi čebel in z njo trgoval. Njegovo podjetje je čebelarsko orodje in panje s kranjsko čebelo prodajalo po vsej Evropi in širše.

Zato je Višnja Gora zgodovinsko tesno povezana z eno najpomembnejših medonosnih čebel na svetu. Prav ta povezanost in dejstvo, da Višnja Gora velja za rojstni kraj kranjske sivke, sta bila ključna razloga za nastanek Hiše kranjske čebele, ki je v celoti posvečena tej edinstveni čebeli. Pri oblikovanju vsebin so sodelovali Čebelarska zveza Slovenije, lokalni čebelarji in številni drugi strokovnjaki, ki so s svojim znanjem in izkušnjami pomembno prispevali k nastanku projekta.

V središču mesta je propadala stara šola, ki jo je občina preobrazila v prostor, posvečen kranjski sivki. S tem projektom pa so spodbudili tudi prenovo in oživitev starega mestnega jedra. "To ne bi bilo možno brez evropskih sredstev. Velik del smo pokrili iz tega. Velik del pa je pokrila tudi občina," je dejal. Odkrito priznava, da bi brez pomoči evropskih skladov morda uspeli obnoviti zgolj stavbo. "Ne bi bila pa tako strokovno in bogato opremljena, ne bi privabila toliko ljudi, ki jih zadnje čase privablja, in pravzaprav ne bi obnovili v tolikšni meri tudi mestnega jedra Višnje Gore," poudarja Strnad.

Danes Hiša kranjske čebele pod eno streho združuje več dejavnosti: interaktivno razstavo, turističnoinformacijski center, kavarno, podjetniško središče ApiLab in prav poseben hostel. Ob hiši so še vrt medovitih rastlin, učni čebelnjak in obeležje kranjske čebele.

V hostlu, ki je izdelan iz lesa in v obliki satnih celic, je na voljo 12 sobic s skupno 25 ležišči. Poleti med gosti prevladujejo tuji obiskovalci, zlasti Nemci in Avstrijci, vse več je tudi Američanov, pravi Eva Golob iz Turistično informacijskega centra Ivančna Gorica. Nekateri se v Višnji Gori ustavijo na poti po Sloveniji, drugi pridejo prav zaradi čebelarske zgodbe. Čebelarske skupine iz tujine si ogledajo razstavo, nato pa nadaljujejo pot po slovenskih čebelarskih znamenitostih. V poletnem času pa v hostlu prenočujejo tudi slovenske družine, ki nato raziskujejo pestro ponudbo Občine Ivančna Gorica.

Ob peti obletnici so v Hiši kranjske čebele priredili slovesnost z umetniškim programom in predstavili tudi nadgrajeno interaktivno razstavo. Osrednja novost je čebelji avatar – digitalni pomočnik, ki obiskovalcem odgovarja na vprašanja in jim približuje svet čebel na nekoliko drugačen način.

"Čebela ni več samo predmet opazovanja, ampak lahko z njo komuniciramo," je z navdušenjem povedala Omahnova.

Avatar pozna življenje čebel, njihovo biologijo, opraševanje, čebelarstvo in čebelje izdelke. Obiskovalcem lahko predstavi tudi turistično, kulturno in naravno ponudbo občine Ivančna Gorica ter lokalne čebelarje. Vsebine so prilagojene otrokom, odraslim in strokovnjakom, na voljo pa so v treh jezikih in s podnapisi.

Novost v hiši je tudi povezovanje čebelarstva z umetnostjo. V eni od razstavnih sob so namreč predstavili povezavo med kranjsko čebelo in idrijsko čipko. Obe dediščini sta povezani z Unescovo zaščito – čebelarjenje kot način življenja in klekljanje idrijske čipke.

V drugi sobi so razstavo dopolnili s predmeti, ki obiskovalcem pokažejo, kako je videti sodobno čebelarjenje, ne le tisto iz preteklosti. Te nadgradnje so prav tako izvedli s pomočjo evropskih sredstev, cilj pa je še večja dostopnost vsebin različnim skupinam obiskovalcev.

Hiša kranjske čebele pa, kot rečeno, ni namenjena samo turistom in ljubiteljem čebel. Pomemben del projekta je ApiLab, podjetniško in izobraževalno središče, kjer potekajo strokovna srečanja, izobraževanja, delavnice in dogodki za čebelarje, podjetnike ter lokalno skupnost.

Pri organizaciji predavanj s strokovnimi čebelarskimi vsebinami Hiša kranjske čebele sodeluje s Čebelarsko zvezo Slovenije. V okviru ApiLaba pa potekajo tudi različna izobraževanja in predavanja, namenjena predvsem manjšim podjetnikom, ki obravnavajo številna področja, od komunikacije in podjetništva do razvoja poslovnih priložnosti. Osrednji namen teh srečanj ni zgolj pridobivanje novih znanj, temveč predvsem povezovanje in mreženje podjetnikov iz različnih panog, izmenjava izkušenj ter krepitev medsebojnega sodelovanja.

Hiša se je medtem razvila tudi v pomembno stičišče domačinov. Tu se srečujejo različna društva in organizacije, med drugim Rdeči križ in Spominčica, tukaj deluje tudi Demenci prijazna točka, redno pa gostijo tudi razstave lokalnih umetnikov. V svoje dejavnosti vključujejo lokalne turistične, gostinske in druge ponudnike.

Skrbnik čebel v Hiši kranjske čebele Matej Mandelj ob tem poudarja, da je Hiša edinstvena tudi v svetovnem merilu, saj je celotna hiša posvečena eni sami živalski vrsti. "Tukaj skrbimo za 27 čebeljih družin. Obiskovalci si lahko skozi steklo pogledajo, kako poteka njeno življenje od pomladi do jeseni, ne da bi bili v stiku s čebelami. Pridelujemo tudi svoj med. Hiša kranjske čebele je paradni konj v smislu kranjske čebele v svetu," pravi Mandelj.

Čeprav je Hiša v petih letih presegla začetna pričakovanja, imajo z njo še precej načrtov. Želijo razširiti pedagoške programe, še bolj odpreti vrata različnim skupinam obiskovalcev ter okrepiti sodelovanje z lokalnimi pridelovalci, izdelovalci in ponudniki.

Eden od pomembnejših ciljev je, da obiskovalci v Višnji Gori ne bi ostali le nekaj ur oziroma en dan, temveč bi se v občini zadržali več dni. Za to imajo že nekaj pomembnih pogojev, med drugim prenočišča – poleg hostla v Hiši kranjske čebele so čez cesto na voljo še štirje apartmaji, v okolici pa številne druge turistične zanimivosti, navaja Omahnova.

Tudi prihodnost čebelarske zgodbe je odvisna od sodelovanja. Mandelj opozarja, da se čebelarji in čebele soočajo s številnimi izzivi, od podnebnih sprememb do bolezni, škodljivcev in konkurence uvoženega medu. "Čebela je na svetu že milijone let, ljudje pa smo tukaj krajši čas in res prehitro delamo prevelike spremembe za njih. Medonosna čebela ne preživi več sama brez čebelarja in ji moramo pomagat," pravi Mandelj.

Eno pomembnejših sporočil Hiše kranjske čebele je spoštljiv odnos do narave in vseh živih bitij. Čebele nas s svojim načinom življenja učijo pomena povezanosti, sodelovanja in skupnosti. Tako kot v čebelji družini tudi v življenju posameznik sam težko doseže velike spremembe, medtem ko lahko s skupnimi močmi premikamo gore. Prav povezovanje, medsebojno spoštovanje in sodelovanje so vrednote, ki jih Hiša kranjske čebele želi približati vsakemu obiskovalcu.