Kaj je Maribor brez Lenta?

"Tu se je vse začelo, tu se je Maribor razvijal naprej gor proti gradu. In mislim, da to znamo ceniti," nam pove domačinka, ki je danes znova zelo upravičeno ponosna na Lent. V zadnjih letih je bil namreč ta najstarejši in po mnenju mnogih najlepši del Maribora deležen temeljite prenove. Njegovo ime – Lent – izvira iz staronemške besede Lände, ki je označevala prostor za pristajanje. Tu je bilo namreč v preteklosti ključno stičišče rečnega prometa in splavarjenja.

A kljub zgodovinskemu pomenu Lenta, je bil ta v desetletja precej zanemarjen. Še nedavno so tu, ob obali reke Drave, v središču štajerske prestolnice prevladovali avtomobili. Vse dokler se mesto ni odločilo, da Lent prenovi in ga zapre za avtomobile. Danes je območje namenjeno izključno pešcem in kolesarjem.

"Na Lentu ob reki Dravi je pravzaprav mesto nastalo pred dolgimi dolgimi stoletji. In zdaj s temi prenovami, ki smo jih naredili v zadnjih letih, se mesto in prebivalci končno spet vračamo k reki. Pred stoletji smo v bistvu z reko začeli živeti. Zdaj v zadnjem letu pa smo spet tako blizu nje, da jo spet začutimo. V preteklosti so bili tu avti, pločevina, cesta. Tega danes več ni. Imamo peš cono in seveda ljudje to s pridom izkoriščajo," pravi direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc.

Mesto je s tem dobilo nov prostor za druženje, rekreacijo, sprehajanje in odmik od mestnega vrveža. Na mestu, kjer je v 13. stoletju že stal most, a ga v zadnjih stoletjih ni bilo, so zgradili tudi Splavarsko brv. "Dobili smo povezovanje desnega in levega brega, ki ga prej ni bilo. To je ta Splavarska brv, ki se navezuje tudi na dokončano prvo etapo dravske kolesarske poti, ki zdaj povezuje tudi druge dele našega mesta. S Pobrežja, čez Splavarsko brv in si že tukaj na Vojašniškem trgu, kjer se tudi začne naša mestna tržnica. To je prineslo učinke celotnemu mestu, ne samo prebivalcem, ki živijo na tem delu, ampak je v bistvu celotno mesto zdaj bistveno bolj povezano. Bistveno več ljudi je znova ob reki in reka nas zdaj res povezuje, ne pa več ločuje," poudarja tudi Eva Lozina, vodja kabineta Mestne občine Maribor.

Prenova Lenta je del večjega projekta, ki je zajel celotno območje ob Dravi. "Prenovili smo nabrežje, zgradili brv, uredili prvo etapo dravske kolesarske poti in tudi Vojašniški trg z objekti. To je povsem spremenilo dojemanje celotnega tega prostora," pravi Lozina in dodaja, da je prenova zajela več kot 24.000 kvadratnih metrov novih površin. Dodali so tudi več kot 150 dreves, ki pa so za zdaj še mlada, a bodo v nekaj letih ponujala prijetno senco.

Celotna investicija je znašala približno 24 milijonov evrov, pri čemer je pomemben del prispevala Evropska unija. "Iz evropskih sredstev smo počrpali dobrih 11 milijonov evrov," pravi Lozina.

Osnovno idejo prenove je zasnovala arhitektka Maruša Zorec. "Želeli smo, da bi bilo čim bolj naravno. Da se vračamo čim bližje k reki in da ves ta del odraža neko naravo. Na prvi pogled se morda zdi, da je veliko kamna, ampak če se prestavimo naprej, pa vidimo, da je v bistvu veliko zelenja, vključenega je tudi veliko lesa," je pojasnila Lozina.

"Mogoče se zdaj zdi, da to zelenje še ni tako bogato, a morate se zavedati, da so prej na tem mestu bili avtomobili. Tukaj smo imeli dve vrsti parkirišč in po sredini cesto. Cesto, ki danes ni več cesta, ampak je sprehajališče, predvsem za številne prebivalce našega mesta, pa tudi turisti obožujejo to točko, ki je postala ena najbolj prepoznavnih v našem mestu. Izjemno pomembno je, da je to ravno pred našo najstarejšo trto, ki nas je ponesla v ves svet," še dodaja.

Ker je ena glavnih mariborskih atrakcij 400-letna trta, ki ima potomke po vsem svetu, so leta 2024 tudi Hišo najstarejše trte temeljito prenovili. "V njej je zdaj povsem jasno, da prideš v hram štajerskih vin. Namreč, v njej imamo več kot 54 vinarjev z več kot 200 etiketami različnih vin. Vemo, da je Štajerska zelo vinorodna dežela," pravi Struc.

Ima pa notranjost Hiše najstarejše trte še nekaj posebnosti. "Ima najdaljši talni mozaik, ki je tudi atrakcija. Vsak, ki pride v prostor, ga seveda opazi. V tem mozaiku se skrivajo miti, bajke in legende, ki so povezani z Dravo, Lentom in mestom. Imamo pa tudi najdaljšo mizo v regiji, ki pa je namenjena izključno degustacijam," še dodaja.

Turisti so nad Lentom navdušeni. "Čudovito je. To je res lep kraj. Zelo je čisto," nam je med martinčkanjem na klopci prikimal par iz Nemčije. "Zelo je lepo," se je strinjal tudi turist iz Nizozemske.

"Lepo je urejeno vse skupaj. Zelenje bo še, ko se bo razraslo," je zadovoljna tudi domačinka. A nekateri so bolj kritični. "Slabo, ker so zakrili nekatere objekte. To me moti," meni starejši gospod.

Zagotovo pa so vsi – ne le domačini – zadovoljni predvsem, ker se je na svojo prvotno lokacijo vrnil tudi Festival Lent, ki je bil med obnovitvenimi deli razpršen po vsem mestu. Prenovljen Lent je tako znova prostor, kjer ljudje živijo ob in z reko, in ostaja prostor, brez katerega si Maribora ni mogoče predstavljati.