Na enem sprehodu več kot sto uporabnih rastlin. Pa jih prepoznamo?

"Med izobraževalnim sprehodom smo v enem popoldnevu našli več kot 100 uporabnih rastlin. Ampak ponavadi, ko gremo na sprehod, teh rastlin ne vidimo, ne opazimo, če jih ne poznamo," pravi Rok Petančič z Občine Škocjan, sicer vodilnega partnerja pri projektu Trajnost Zeliščarskega centra, ki je nadgradnja projekta Veriga eko zelišč od Dolenjske do Krasa.

V Zeliščarskem centru JV Slovenije v Zagradu v občini Škocjan želijo pokazati, da se zgodba zelišč ne začne in konča pri skodelici čaja. Povezali so pridelovalce, predelovalce, izobraževalne ustanove in druge partnerje. Nekdo ima zemljo in zelišča, drugi znanje za predelavo, tretji pot do kupcev. Če vsak ostane zase, je pot od rastline do izdelka precej težja. "Želeli smo vzpostaviti neko novo povezavo, sodelovanje med pridelovalci, predelovalci in temi, ki so bolj prodajno usmerjeni," pojasnjuje Tina Štefanič iz Lokalne akcijske skupine (LAS) Dolenjska in Bela krajina, vodilnega partnerja pri projektu Veriga eko zelišč od Dolenjske do Krasa. Cilj pa je, da vsi ti prepoznajo skupne priložnosti in izdelkom iz lokalnega okolja pomagajo na trg.

"Naša ambicija s projektom je bila, da zeliščarstvo postavimo ob bok ostalim kmetijskim panogam, predvsem kar se tiče ekološke pridelave. Da se bolj promovira in vzpostavi nek sistem, saj je v Sloveniji zeliščarstvo precej zapostavljeno," poudarja Štefaničeva.

Posebnost projekta je tudi v tem, da je povezal štiri slovenske lokalne akcijske skupine: LAS Dolenjska in Bela krajina, LAS Suhe krajine, Temenice in Krke, LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe in LAS Krasa in Brkinov. Vključenih je bilo 17 slovenskih partnerjev, sodelovanje s partnerjem iz Srbije pa je omogočilo tudi izmenjavo izkušenj zunaj slovenskih meja.

Posamezna območja so imela različne potrebe in izzive. Na Dolenjskem so denimo prepoznali predvsem pomanjkanje opreme za predelavo in ustreznih prostorov za usposabljanja. Na Krasu je bila v ospredju oživitev domačije z zeliščarsko dejavnostjo. Skupni projekt je tako povezal različna okolja, ki so iskala odgovor na podobno vprašanje: kako iz lokalnega znanja in naravnih danosti ustvariti več?

Pomemben del te zgodbe so študenti. Izr. prof. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše, dekanja Visoke šole za upravljanje podeželja Univerze v Novem mestu, poudarja, da so se projektu pridružili, saj želijo mlade vključevati v konkretno delo. "Ne želimo, da izobraževanje poteka samo 'ex cathedra' v predavalnicah, pač pa, da študentje soustvarjajo pri razvoju projektnih vsebin, nadgradnjah, da razmišljajo, kaj imajo doma, kako lahko svoje ideje oplemenitijo," nam je pojasnila.

Prav zato so se vključili tudi v Verigo eko zelišč. Študenti so sodelovali pri projektnih vsebinah, izobraževanjih in raziskovanju, nastal je priročnik, pridobili so tudi sodobno tehnološko opremo za predelavo zelišč.

Oprema, ki jo je v okviru projekta nabavila visoka šola, je nameščena v škocjanskem zeliščarskem centru. Namenjena je učenju, prikazom postopkov in razvoju izdelkov. S študenti so zasnovali in zasadili tudi zeliščni vrt, ki služi kot prostor praktičnega učenja. V okviru projekta je nastalo več kot sto novih zeliščnih izdelkov – od čajev in sirupov do mazil ter zeliščnih bonbonov.

Smisel takšnega izobraževanja je, da mladi ob koncu študija vedo, kako lahko pridobljeno znanje uporabijo tudi doma, na kmetiji ali pri razvoju svoje dejavnosti.

Zanimiva je tudi zgodba o preobrazbi nekdaj degradirane stavbe v sodoben Zeliščarski center, kjer so minuli teden predstavili projekt. Petančič nam je razložil, da so bili v objektu nekoč trgovina, pozneje manjši bar, nato pa skladišče in neizkoriščen prostor, ki je propadal. V sodelovanju z gasilskim društvom, lastnikom objekta, so ga obnovili in vanj dodali novo vsebino.

Danes so v njem informacijska točka s priročno kuhinjo, predavalnica, prostori za delavnice in skladišče. Območje Zeliščarskega centra pa ponuja še precej več. "Imamo tudi muzej na prostem, učni čebelnjak, gozdno knjižnico, gledališče v gozdu," je naštel Petančič.

Obiskovalci si po Petančičevih besedah pogosto želijo, da bi po ogledu centra in okolice lahko kakšen izdelek tudi kupili. Zato so razvili tudi lastno blagovno znamko in razvijajo svojo ponudbo izdelkov iz ekoloških zelišč – od čajev do hidrolatov, eteričnih olj, mazil ter piškotov. Po besedah Petančiča to jesen na police prihajajo že prvi izdelki. Pri prodaji in promociji pa se povezujejo tudi z zavodom Dobrote Dolenjske, ki je eden od partnerjev projekta.

Projekt Veriga eko zelišč od Dolenjske do Krasa je bil vreden 509.300 evrov, od tega je bilo približno 384.600 evrov sofinanciranih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Evropska sredstva so med drugim omogočila nakup opreme za sušenje, predelavo in shranjevanje zelišč, obnovo prostorov ter ureditev zeliščnih vrtov.

Pomemben del naložbe je bil tudi prenos znanja: izvedli so več kot 70 izobraževalnih delavnic in dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot 1200 ljudi. Dejavnosti so približali tudi otrokom in ranljivim skupinam.

Projekt Veriga eko zelišč od Dolenjske do Krasa je uvrščen med finaliste kampanje EU projekt, moj projekt 2026. Priznanje predstavlja dodatno priložnost, da zgodbo zeliščarstva spoznajo tudi ljudje, ki z njim doslej niso imeli veliko stika.

Za vse sodelujoče partnerje projekta pa je najbolj pomembno, da se tudi po zaključku financiranja še naprej povezujejo in gradijo skupno zgodbo. Da torej poskrbijo, da bodo zelišča rasla naprej, da bo oprema še vedno v uporabi in da bodo s pridobljenim znanjem razvijali nove izdelke. "Se pravi, ne gre za to, da ko se financiranje zaključi, da se tudi projekt zaključi," poudarja Petančič.