Nepalski sosedje v slovenski vasi: zgodba o vključevanju, ki se je začela na silvestrovo

Ko so na lansko novoletno noč v vasi Kal pri Pivki domačini prižigali ognjemet, si verjetno nihče ni predstavljal, da bo to začetek ene najbolj zanimivih zgodb o vključevanju tujcev v lokalno okolje. Na drugi strani ceste je namreč skupina delavcev iz Nepala z zanimanjem opazovala praznovanje. "Povabili smo jih na našo zabavo in smo jim dali za jest malo golaža," se spominja Martin Godina.

Povabilo na zabavo, krožnik golaža in nekaj ur pogovora o življenju, kulturi in vsakdanjih izzivih so bili dovolj, da so se med domačini in prišleki začeli rušiti predsodki in se spletati prijateljske vezi. Danes, leto in pol pozneje, v Pivki deluje skupnost Sangai. Beseda v nepalščini pomeni "skupaj".

Skupnost organizira jezikovne delavnice, kulturne dogodke, športne aktivnosti in pomaga delavcem iz Nepala – ki so večinoma zaposleni v skupini Pivka Delamaris in drugih lokalnih podjetjih – pri vključevanju v slovensko družbo. "Nepalce učimo našega jezika, naše kulture, naše družbe, dajemo jim praktične nasvete in jim pomagamo pri pravno-informacijskih zadevah," pravi Godina, eden od pobudnikov skupnosti Sangai.

Pri tem velikokrat naletijo na vprašanja, na katera sami ne poznajo odgovorov, zato se pogosto obrnejo na Informacijsko središče za tujce – InfoTujci. "Ko imamo kakšno vprašanje, ki presega naše znanje in avtoriteto pri tem, kar delamo, kontaktiramo točko InfoTujci. Vedno so pripravljeni pomagat in vedno dobimo pomoč in usmeritve," poudarja.

InfoTujci je informacijsko središče, ki tujcem na enem mestu nudi informacije o dovoljenjih za prebivanje, združevanju družin, zdravstvenem in socialnem varstvu, izobraževanju, zaposlovanju ter drugih področjih vsakdanjega življenja v Sloveniji. Odgovore lahko dobijo osebno, po telefonu ali elektronski pošti, po potrebi pa so pri svetovanju vključeni tudi tolmači.

"Pogosto ljudje pridejo z zelo konkretnimi življenjskimi situacijami. Nekdo se želi poročiti, nekdo je dobil otroka, nekdo ureja vozniško dovoljenje, drugi ima težave z najemno pogodbo ali zdravstvenim zavarovanjem. Naš namen je, da dobijo zanesljive informacije na enem mestu," pojasnjuje vodja središča Sonja Gole Ašanin.

Projekt, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, deluje že leto dni. Po opažanju vodje InfoTujci se po prvem letu delovanja kaže, da je bila takšna storitev v Sloveniji več kot potrebna. Na središče se ne obračajo le tujci, temveč tudi delodajalci, izobraževalne ustanove, nevladne organizacije in druge institucije, ki pri svojem delu prihajajo v stik s tujci. "Recimo, z društvom Sangai smo se pogovarjali, da bi posebej za to skupino Nepalcev lahko tudi prišli k njim in pri njih izvedli delavnice o temah, ki se njim zdijo najbolj potrebne," pravi Gole Ašanin.

Ljudje imajo pogosto do prišlekov, sploh če ti govorijo drug jezik in imajo drugačne navade, odklonilen odnos. "Tako kot povsod. Tudi, če bi zdajle premaknili eno skupino Slovencev drugam, kjer ne govorijo ne slovensko ne angleško, bi bilo verjetno podobno. Selitve različno vplivajo na ljudi," pravi Gole Ašanin.

Vprašanje vključevanja tujcev pogosto spremljajo tudi številni stereotipi. Eden najpogostejših je, da se priseljenci ne želijo učiti slovenskega jezika. "Iz naših izkušenj to ne drži. Veliko ljudi sprašuje prav po možnostih učenja slovenščine. Pogosto jih je zgolj strah govoriti, ker se bojijo, da bodo naredili napako," pravi Gole Ašanin.

Podobno opažajo tudi v Pivki. Tamkajšnji Nepalci obiskujejo jezikovne delavnice, sodelujejo na lokalnih prireditvah in se vključujejo v življenje skupnosti. Domačinom so predstavili svojo kulinariko, glasbo in praznike, sami pa spoznavajo slovensko kulturo in običaje. "Na začetku je bilo med ljudmi precej neznank, zato tudi nekaj strahu in zadržanosti. Ko so se začeli srečevati in pogovarjati, so predsodki hitro začeli izginjati," pripoveduje Godina.

Nepoznavanje jezika in drugačne navade pogosto otežujejo samostojno delovanje tujcev v novem okolju. Številni predpisi, uradni postopki, dostop do osnovnih pravic ter poznavanje pristojnih institucij za marsikoga predstavljajo velik izziv. Z administrativnimi ovirami in upravnimi postopki pa se v sodobni družbi neizogibno srečujemo vsakodnevno. Do pravih informacij pa je včasih težko priti. Zaradi različnih razlogov med tujci krožijo tudi številne polresnice in dezinformacije o tem, kako pridobiti ali podaljšati različna dovoljenja, kje zaprositi za socialno pomoč ali kakšne so pravice delavcev.

Prav zato je Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo državljanov tretjih držav vzpostavil projekt InfoTujci. Financiran je iz evropskega Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter državnega proračuna. Projekt bo trajal do konca leta 2027, njegova skupna vrednost pa znaša nekaj manj kot 730.000 evrov. Evropska unija prispeva približno 547.000 evrov oziroma 75 odstotkov sredstev, preostanek zagotavlja Republika Slovenija.

Po besedah vodje projekta bi si v prihodnje želeli, da bi informacijska središča postala sistemska rešitev in bi bila dostopna tudi v drugih delih Slovenije. "Ne moremo se slepiti. Tujci bodo prihajali tudi v prihodnje. V interesu vseh nas je, da imajo dostop do pravilnih informacij, saj jim to omogoča hitrejše vključevanje in preprečuje številne zlorabe," poudarja Gole Ašanin.

Zgodba iz Pivke kaže, da se vključevanje ne začne z velikimi strategijami, temveč pogosto z majhnimi koraki – z odprtostjo, prijazno besedo in dostopom do informacij, ki ljudem pomagajo razumeti novo okolje. Včasih je prav to dovolj, da tujci ne ostanejo le prišleki, ampak postanejo del skupnosti.

Sicer pa prav danes obeležujemo svetovni dan beguncev, ki opozarja na položaj ljudi, ki so bili zaradi vojn, preganjanja ali drugih kriz prisiljeni zapustiti svoje domove. Slovenija sicer ni med evropskimi državami z največjim številom beguncev, vendar se tudi pri nas povečuje število ljudi, ki prihajajo zaradi dela, študija, združitve družine ali mednarodne zaščite.

Po podatkih Urada sicer v Sloveniji živi 906 prosilcev za mednarodno zaščito, 1285 beguncev (oseb s priznano mednarodno zaščito), poleg tega pri nas živi tudi okoli 13.000 Ukrajincev z začasno zaščito. Ukrajinski begunci trenutno predstavljajo tudi največjo skupino ljudi pod mednarodno zaščito v državi. Med tujci iz tretjih držav, ki prihajajo v Slovenijo, pa je največ delavcev iz držav Zahodnega Balkana, vse več pa tudi iz Azije.