Z eno nogo v Sloveniji, z drugo v Italiji

Z domačinko Danijelo se dobiva točno na meji med staro in Novo Gorico, na Trgu Evrope – ali kot mu pravijo v Italiji – Piazza Transalpina. "Pred več kot 20 leti, torej leta 2000 je tu bila še meja, kar pa se je spremenilo leta 2004. To je bilo leto, ko je meja padla. Tako kot Berlinski zid, se je tudi tu meja odstranila in to je postalo eno mesto oziroma somestje Nove Gorice in Gorice," se spominja Danijela, ki je na srečanje z našo ekipo na trg prišla z italijanske strani. 

Sama obe Gorici čuti kot svoj kraj. Odraščala je na slovenski strani, v Novi Gorici, zadnje desetletje pa živi v "stari" Gorici, a se zdaj po novem s kolesom znova vozi v službo čez mejo, v Slovenijo. Nad prenovo tega dela mesta je navdušena, saj imajo zdaj novo urejeno območje za sprehod in druženje. "Mislim, da smo ljudje imeli radi ta trg, se prihajali slikat, da z eno nogo stojimo v Italiji, z drugo nogo v Sloveniji. Ampak, zdaj z Evropsko prestolnico kulture v tem letu je to dobilo še dodatne razsežnosti. In jaz kot domačinka zdaj resnično čutim tale trg, čutim njegov povezovalen pomen, zato ker je nastalo tudi veliko stvari okoli tega trga. Prej je nekako bil samo trg, zdaj pa ni več samo trg. Zdaj se dogaja več stvari," poudarja.

Z "združitvijo" in prenovo trga se je na nek način premaknila tudi miselnost ljudi, opaža: "Bilo je veliko stereotipov z ene in druge strani – in mogoče sploh starejše generacije niso želele prestopati meje, to je bilo veliko težje zaradi nekih zgodovinskih dogodkov –, ki pa se zdaj topijo. Sploh v letu prestolnice kulture." 

Trg Evrope je v trenutku, ko sta tu takratni predsednik Evropske komisije, Romano Prodi, in takratni slovenski premier, Anton Rop, odštevala do vstopa Slovenije v Evropsko unijo, postal zelo simboličen prostor, pritrjuje tudi Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture. "Upam si reči, da smo z evropsko prestolnico kulture prinesli še eno razsežnost prizorišča. To je zdaj res postalo kulturno, čezmejno prizorišče. Ko je recimo igral Aleksander Gadžijev, je bil cel oder z glasbeniki na slovenski strani, občinstvo pa na italijanski strani, ampak je bilo prizorišče enotno. Podobno je bilo, ko smo uprizarjali opero Potovanje v Reims. Kar mi je bilo najbolj všeč, je ne le to, da je bila zasedba italijansko-slovenska, ampak da v občinstvu praktično nisi mogel razločiti, s katere strani je nekdo prišel. Zadnji, tak čisto svež primer pa je bil, ko smo na tem prizorišču predvajali film Jožeta Babiča, Tri četrtine sonca," opisuje Pelko. 

Film je bil namreč pred 66 leti posnet prav tu, na istem trgu. Organizatorji so zato na predvajanje filma povabili nekatere statiste iz filma. "In zdaj si predstavljajte, da v bistvu ljudje po 66 letih pridejo na isto prizorišče, na katerem so snemali film, si ogledat to prizorišče. In ta časovna vrzel se je meni zdela fascinantna, ker se je res videlo, koliko se je spremenilo. Nekaj, kar je bilo včasih na robu italijanske Gorice, pa je potem postalo na nek način na robu Nove Gorice, je zdaj dejansko srce dveh mest," pravi Pelko. 

Sama prenova Trga Evrope se je začela v začetku lanskega leta, zaključila pa do konca leta 2024. "Ker je moral biti trg pripravljen za evropsko prestolnico kulture, za samo slovesnost. Seveda so vse priprave prej, celotno projektiranje, idejne zasnove ureditve – ne samo trga, ampak celotne poteze vzdolž meje – potekale že vrsto let prej," nam je zaupal Tomaž Konrad, pomočnik direktorice EZTS GO, evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki so ga ustanovile Mestna občina Nova Gorica, Občina Šempeter – Vrtojba in italijanska Občina Gorica.

"Potreben je bil razmislek o funkcionalnosti samega trga za obe mesti. In to je čar tega projekta. Na trenutke je bilo precej zahtevno, vedno pa rečem, da smo se skozi ta proces ogromno naučili drug o drugemu, pridobili zaupanje in mislim, da smo nazadnje prišli do enega trga, ki je v zadovoljstvo obema stranema, ne samo upravam posameznih občin, ampak predvsem občanom, ki živimo na tem območju. Videti je, da ga občani z veseljem koristijo in so ga dobro sprejeli," pravi Konrad.

Prenovili oziroma revitalizirali so skupno 6700 kvadratnih metrov površin, od tega 4239 kvadratnih metrov na slovenski strani in 2381 kvadratnih metrov na italijanski strani. Vrednost projekta je ocenjena na 4,2 milijona evrov (z vštetim DDV) – od tega je bilo 3,3 milijona evrov namenjenih za prenovo trga, 900.000 evrov pa za prenovo dostopnih poti Fabianijevega Trizoba na italijanski strani. Od tega je slovenska stran pokrila približno polovico stroškov. Sama prenova pa med drugim zajema novo tlakovanje, novo urbano opremo, čezmejni fontani in zasaditev 30 novih dreves; v ceno pa je zajeto tudi projektiranje, nadzor, gradnja in druga manjša dela, kot so predpriprava gradbišča, pregled ostankov neeksplodiranih bojnih teles itd. 

Prenova Trga Evrope pa je tudi svojevrsten zgodovinski dosežek v okviru evropske kohezijske politike. To je namreč prvi projekt, kjer sta dve državi (Slovenija in Italija) ter dve mesti (Nova Gorica in Gorica) združili sredstva iz Celostnih teritorialnih naložb, mehanizma, namenjenega urbanemu razvoju. Projekt je bil namreč v kohezijskih programskih dokumentih Slovenije in dežele Furlanije – Julijske krajine naveden kot projekt strateškega pomena ter kot tak sofinanciran s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev.

Ni pa le prenova Trga Evrope prinesla novo življenje v nekoč degradirano območje. "Če nisi vozil kamiona, nisi imel tu skorajda kaj početi. Domačini smo tu hodili z avtom mimo, ker je bila to neka bližnjica do sosednjega Solkana, če je bil v mestu kak zastoj, to pa je bilo to," pripoveduje naša sogovornica Danijela, medtem ko se s Trga Evrope sprehodimo po Kolodvorski poti proti pred kratkim odprtemu EPICentru. 

Zapuščeno in propadajočo stavbo ob železnici so prav tako s pomočjo evropskih sredstev obnovili in ji dali nov smisel. "Interpretacijski center Epic – EPICenter (Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja) je umeščen v nekdanje razkladišče Slovenskih železnic, ki ga je Mestna občina Nova Gorica pred kratkim prenovila. Sama stavba Epicentra je razdeljena na pet enot, ki se odpirajo postopoma. Že julija smo v prostorih kavarne odprli inofrmacijski center za projekte EPK, sama kavarna z gostinsko ponudbo pa je bila odprta 28. avgusta. V tem času smo v večnamenski dvorani in pod nadstreškom Epicentra izvedli že več dogodkov," je pojasnil Jani Rijavec, vodja EPICentra. "V severnem delu stavbe 19. septembra odpiramo galerijo, kjer bo prostor za občasne razstave. Odpiramo jo z razstavo iz uradnega programa Mejnosti – Borderlines, ki jo organizira galerija Gong. Najbolj pa seveda čakamo na samo glavno stalno razstavo Mesto na meji, ki jo pripravlja dr. Kaja Širok s svojo ekipo in bo umeščena v celotno pritličje severnega dela stavbe," je še dodal. 

Kot pravi Marko Mikulin, vodja razvojne pisarne na Mestni občini Nova Gorica, je bil ključni trenutek za Novo Gorico potrditev Evropske prestolnice kulture. "Posledično je nastal ta strateški projekt EPK GO!2025, s katerim se je tudi izoblikovalo to območje EPK distrikt, ki obsega Trg Evrope, Super Osmico, Epic in se zdaj nadaljuje še v igrišče. Iz tega naslova smo dobili tudi vir financiranja in se je začelo ustvarjati neko novo dnevno sobo obeh mest. Zelo simbolično, ker je postalo to neko območje druženja. In z Evropsko prestolnico kulture smo se postavili na zemljevid Evrope in verjetno tudi sveta. In kot nas opozarjajo, je to postala tudi neka simbolika, s katero se na Evropski komisiji radi pohvalijo," pravi.

Tako imenovana vstopna točka v to čezmejno območje oziroma EPK distrikt pa je prav Trg Evrope, ki je z novimi pridobitvami, kot sta EPICenter in Super Osmica z gostinsko ponudbo, dobil še dodano vrednost. "Trg seveda ni sam po sebi, ampak je vmeščen s preostalimi investicijami, ki se na tem območju končujejo oziroma so že bile končane. Najprej seveda sama prenova železniške postaje z novimi tiri in potem so tukaj ključne investicije, kot je Super Osmica, ki vnaša pomemben del programov, ki so ključni za življenje samega trga s svojo gastronomsko ponudbo in skupnostnimi programi, ki so zamišljeni v naslednjih letih. In na koncu seveda tudi prenova skladišča, ki ga imenujemo Epic in ki je neka sodobna oblika interpretacije in razmišljanja ob meji," pojasni Konrad. 

"To območje je bilo degradirano, zapuščeno, mogoče je kakšen bar deloval, zdaj pa postaja center dogajanja in se v bistvu središče obeh mest seli na Trg Evrope in posledično tudi na vse ostale programe, ki so se v sklopu tega oblikovali," je prepričan Mikulin, ki pa priznava, da je pred njimi še veliko dela. "Najlažje je stvari zgradit. Malo težje je vzdrževat, ampak cilj je, da se bo – glede na to, da je prostor tak zelo simbolen in pomeni enim in drugim občanom – zagotovilo tudi sredstva za vzdrževanje tako na eni kot na drugi strani meje. Upamo in si želimo, da bomo v Epicu in Osmici vzpostavili takšne vsebine, ki bodo zagotovile neko donosnost in interes najemnikov oziroma upravljalcev objektov," pravi Mikulin.

S prenovo Trga Evrope se je nekoč razdeljen prostor spremenil v stičišče povezovanja, druženja in medkulturnega sodelovanja med dvema Goricama. "Po vsaki prestolnici ostane neko simbolično prizorišče, ki je za zmeraj. In jaz mislim, da bo to ostalo za zmeraj," pravi Pelko. 

"Veseli nas, da trg pridobiva neko osrednjo vlogo za prebivalce obeh mest. Da se vsi dogodki – manjši, večji, kulturni, športni – dogajajo tukaj na trgu. Tako je bil tudi zamišljen. Ideja je bila, da mora biti sam trg večnamenski, da res zadosti potrebam obeh mest in zelo raznolikim projektom, ne zgolj projektom prestolnice kulture, ampak tudi po tem, z vso zapuščino, ki pride potem za njo," pravi Konrad.

Na občini si želijo, da bi trg kot enotno urbano območje tudi po EPK gostil raznolike glasbene, športne in kulinarične dogodke. "Mislim, da je velik magnet, zato ker je Trg Evrope že med domačini tako na eni kot na drugi strani meje, kot za turiste, točka, kjer se naredi največ selfijev. Ker jim je zelo zanimivo, da so lahko v enem trenutku hkrati v eni in drugi državi, v eni in drugi občini, v enem in drugem mestu. Mi pa to jemljemo kot nek nov prostor druženja, prostor dogajanja, kjer bomo poskušali v glavah premaknit še tisto, kar je ostalo, kar prebivalce dveh mest oziroma dveh držav včasih tudi loči," pravi Mikulin. 

Tudi domačini si želijo, da bi prenovljeno območje živelo še naprej. "Jaz mislim, da so postavljene take stvari, ki združujejo ljudi. Načeloma gostinski obrati naredijo to – povežejo ljudi. Potem tudi športna igrišča. Tako, da jaz mislim, da bo to ostalo. Vsekakor bo ostalo kot nekaj, kar je umeščeno v ta prostor. Nekaj, kar je arhitekturno sem postavljeno, ampak tudi nekaj, kar je res za ljudi. Ker to so površine za ljudi - šport, druženje, zabava," zaključi domačinka Danijela.