'Prideš kot ena miška, ven greš kot pav'

"V projekt PONI prideš kot ena miška, ven greš pa kot pav." Tako svojo štirimesečno podjetniško preobrazbo opisuje Taja Korošec, ena od udeleženk projekta Podjetno nad izzive (PONI) Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška. Po zaprtju podjetja, v katerem je bila zaposlena, je bila postavljena pred dejstvo: ali znova poiskati zaposlitev v drugem podjetju ali pa se podati na samostojno pot. A za slednje je potrebovala pogum in predvsem veliko znanja, ki ga v tistem času še ni imela. Idejo je že imela. Nato je na družbenih omrežjih zasledila razpis za projekt PONI.

"Ob prijavi na projekt sem imela neko idejo v glavi, na papirju. Ko pa prideš v PONI, ti pa dejansko to vse razparcelirajo, povejo, v katero smer se obrniti, kaj je bolj dobičkonosno in te usmerijo na pravo pot," pravi mlada podjetnica. V štirih mesecih je s pomočjo mentorjev izoblikovala podjetje Creo zate, ki združuje ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle, team buildinge ter personalizirana darila in dekoracije za dogodke. Njena ciljna skupina so predvsem ženske, ki cenijo ustvarjalnost in kakovostno preživet čas, pa tudi podjetja.

PONI ji je dal strukturo, poslovno znanje in samozavest, da lahko iz ustvarjanja nastane tudi podjetje. Katero znanje, ki ga je pridobila v programu, pa ji je najbolj koristilo? "Vse. Definitivno pa finance – postavljanje cene, potem tudi delavnice o javnem nastopanju," pravi Taja.

Po njenem mnenju je ena največjih prednosti programa finančna varnost. Udeleženci so namreč v času trajanja programa zaposleni. "Dobiš štiri mesece časa, pa štiri mesece denarnega nadomestila, ki ti pomaga, da delaš samo na svoji ideji in jo izpolniš do tiste pike, ko lahko rečeš: "Evo, zdaj pa sem". In lahko začneš," pravi. Taja je svojo idejo že spremenila v podjetje, v okviru programa PONI je najprej odprla popoldanski s. p., s 1. oktobrom pa začela s polnim s. p.-jem.

"Potem pa sem bila vržena v vodo in sem se našla v tem in v tem uživam. Želim, da bo trajalo neskončno," pravi Taja.

Damir Dugonjić je večji del življenja preživel v vodi. Nekdanji vrhunski plavalec in olimpijec se danes ne želi vračati v tekmovalni šport, a po vrnitvi iz Amerike je doma na Koroškem začel opažati, da bazeni samevajo. "Rad bi napolnil bazene. Zelo me žalosti, ko vidim prazne bazene. Ko grem sam plavat, je bazen večinoma prazen, razen takrat, ko imajo tekmovalni plavalci treninge. To bi rad spremenil, da plavanje ni neko garanje, ampak je lahko tudi užitek," nam je zaupal svoje cilje.

Ideja, da zaplava v podjetniške vode, se je porodila kar doma. "Ko sem dal svojo hčerko pri šestih, sedmih letih v plavalni klub, smo hitro ugotovili, da je to prenaporno zanjo," je pojasnil. Kot ugotavlja, je za tako majhne otroke tekmovalno plavanje morda še prezgodaj. "Tako da smo tisto idejo ustavili in me je sama vprašala, če bi jo jaz učil, da bi bilo malo lažje. Potem sem začel razmišljati, da mogoče naredimo neko rekreativno skupino, kjer otroci uživajo v plavanju, se še vedno razvijajo, še vedno delajo vse te vaje, ampak na malo bolj zabaven način, da vzljubijo plavanje," pravi nekdanji vrhunski plavalec, ki se tudi sam še vedno spominja pritiskov in zahtevnosti treningov v mladosti.

Projektu PONI se je pridružil zato, da bi pridobil potrebna podjetniška znanja in podporo na novi poti. "Je veliko stvari, ki jih moraš vedeti. V šoli se tega nismo učili, tako da je PONI taka idealna popotnica. Tiste štiri mesece dobiš, da narediš neko bazo, nek temelj, od koder se lahko potem odrineš in sam zaplavaš," pravi. In s septembrom je uradno odprl DD Swim, svojo rekreativno plavalno šolo za otroke in odrasle, katere cilj ni ustvarjati nove generacije vrhunskih tekmovalcev za vsako ceno, ampak čim širšemu krogu ljudi približati plavanje in vodo.

In čeprav je na začetku pričakoval, da bo poučeval predvsem otroke, pa ima trenutno več odraslih plavalcev. "Predstavljal sem si, da bo obratno, da bo več mlajših prišlo plavat," se nasmehne. In kakšna je razlika med poučevanjem otrok in odraslih? Kot pravi, je pri otrocih treba vključiti veliko igre. "Pri odraslih je drugače – pridejo z jasnim razlogom: želijo izboljšati kondicijo, se naučiti pravilno dihati ali tehnike kravla."

Po prvih korakih v podjetništvu ugotavlja, da ima ta veliko skupnega z vrhunskim športom: "Delaš zase, postavljaš si svoje cilje, učiš se iz napak in dobro je, da napake čim prej popraviš, če ne, te prehitro vržejo iz igre."

1. oktobra pa je svoja vrata odprla butična pekarna Drožina – še ena uspešna PONI zgodba, za katero stoji Aljaž Ovčar skupaj s partnerko Tjašo. Svojo poklicno pot je Ovčar sicer začel v profesionalnih kuhinjah, gastronomsko znanje pa je nadgrajeval tudi v svetu visoke kulinarike, kjer je razvil občutek za okuse, kakovostne sestavine, natančnost in ustvarjalnost.

Pred tremi leti je začel raziskovati peko z drožmi, ki ga je povsem prevzela. A za to, da stopi na lastno podjetniško pot, je potreboval malce poguma in veliko podpore. Oboje je našel v programu PONI.

"Za samostojno podjetniško pot sem se odločil, ker me je čisto spontano življenje pripeljalo do tega, da sem videl, da želim nekaj spremeniti in da želim delati zase," je dejal. V štirimesečnem programu mu je, kot pravi, najbolj prav prišlo vso praktično znanje, podpora mentorjev in čas. "Za naš projekt je bilo treba postaviti proizvodne prostore, prodajalne prostore in zato je bil čas bistvenega pomena," je poudaril.

Posebnost butične pekarne je tudi odprt koncept, saj bodo obiskovalci lahko spremljali nastajanje izdelkov. "Zgodba je vsekakor pomembna. Toda, kar se v naši branži večkrat pozabi, je, da prodajamo okus. Ta mora biti v ospredju," ocenjuje.

Projekt PONI je štirimesečni program podjetniškega usposabljanja, ki ponuja celovito podporo pri razvoju poslovne ideje. Posebnost projekta je, da so udeleženci za čas trajanja programa zaposleni na RRA Koroška, kar jim omogoča finančno varnost in čas, da se posvetijo izključno razvoju svoje poslovne ideje.

A vemo, da ideja sama po sebi ni dovolj. Začetnik potrebuje nekoga, ki mu pomaga preveriti, ali je ideja lahko tudi dobičkonosen posel. Nekoga, ki mu lahko pokaže, kako postaviti ceno izdelka ali storitve, razumeti finance, kako nastopiti pred ljudmi, preveriti trg in narediti poslovni načrt.

Program poteka po principu "coworkinga" in skupnostnega učenja: udeleženci delajo v skupini, si izmenjujejo izkušnje, skupaj rešujejo izzive ter ob podpori mentorjev napredujejo hitreje, kot bi sami. V sklopu delavnic opravijo raziskavo trga, preverjajo potrebe kupcev, oblikujejo vrednostne ponudbe, poslovne modele, dobijo koristne informacije s področja financiranja, pravnih in administrativnih vidikov, marketinga, prodaje in komuniciranja.

V štirih letih je šlo skozi program že sedem skupin, vključenih je bilo 156 udeležencev, 71 jih je registriralo svoja podjetja, od katerih jih je 64 še aktivnih. "Danes jih je torej blizu 90 odstotkov tistih, ki še nadaljujejo to pot. To pomeni, da to ni bila samo ideja, ampak da so to svojo idejo dejansko tudi uresničili v poslovnem svetu. Vemo, da že z idejo priti v poslovni svet ni lahko, ostati v tej veliki globalni konkurenci pa je še toliko težje," je poudaril Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca. Sam zato v tem projektu vidi dobro priložnost, da se mladi in podjetni posamezniki odločijo, da svojo poklicno pot gradijo doma, na Koroškem. "Seveda je pa naša naloga lokalnih skupnosti, da jim omogočimo kar najboljše pogoje tudi za njihovo nadaljevanje," pravi in dodaja, da na občini zato razvijajo različne programe in okolje, ki dodatno podpira mlade podjetnike.

Letos je PONI RRA Koroška na javnem glasovanju natečaja EU projekt, moj projekt prejel celo naziv "Naj EU projekt 2026". Za laskavo priznanje se je letos potegovalo 16 finalistov z različnih področij in različnih delov Slovenije, o zmagovalcu pa je odločala javnost z glasovanjem.

Plaketo za osvojeni naziv je na zaključnem dogodku v Slovenj Gradcu organizatorjem, RRA Koroška, uradno predala Klavdija Operčkal, nacionalna koordinatorica za komuniciranje skladov EU z Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. "Koroška je dokazala, da zna prepoznati in podpreti dobre razvojne zgodbe. Projekt PONI RRA Koroška je osvojil naziv Naj EU projekt 2026 in tako še enkrat opozoril na pomen podjetniške podpore v regiji ter je lahko resnično dober vzor tudi ostalim regijam," je dejala ob tej priložnosti.

V program se lahko vključi vsak, ki ima podjetniško idejo, pravi Uroš Rozman, direktor RRA Koroška. "S tem krepimo ponudbo regije in tudi podjetniško miselnost, predvsem pa ohranjamo mlade v regiji, kar je naš ključni cilj. Vemo, da je za Koroško eden izmed največjih izzivov ravno odliv mladih v Ljubljano ali v Avstrijo, in s takimi projekti mlade prepričujemo, da je smiselno ostati v regiji in tukaj razvijati svojo podjetniško pot," poudarja Rozman. V zadnji skupini so štirje od desetih udeležencev podjetje odprli že med trajanjem programa, ostali pa po koncu. Vsa nova podjetja pa so se začela z istim prvim korakom: odločitvijo, da ideja ne bo ostala samo v glavi.