Protipoplavna ureditev Gradaščice: od poplavnih nočnih mor do večjega potenciala za razvoj

Pred več kot 100 leti, septembra 1926, so južni del Ljubljane prizadele uničujoče poplave. Gradaščica je prestopila bregove, poplavilo je celotno območje današnjega Viča in Rožne doline. Ponekod je voda segala tudi do dva metra v višino. Sicer mirna rečica je dobila rušilno moč in odnašala hiše, mostove, brvi ... V poplavah so takrat umrli trije ljudje. 

Tudi v zadnjih 25 letih smo na območju jugozahodnega dela Ljubljane in občine Dobrova-Polhov Gradec zabeležili deset večjih poplav. Po obsegu, škodi in trajanju je bila s tisto izpred sto let primerljiva poplava septembra 2010. Takrat je bilo pod vodo okoli 1100 objektov in celotna cestna infrastruktura. Do svojih domov so se mnogi lahko prebili le s čolni. 

In po zadnjih večjih poplavah oktobra 2014 so stekli tudi resnejši pogovori in načrti za ureditev in protipoplavno zaščito območja. Obnova Malega grabna, razbremenilnega kanala reke Gradaščice, ki teče mimo Dolgega mostu do Ljubljanice, je bila eden največjih protipoplavnih projektov v prestolnici v zadnjih desetletjih. Skupna vrednost celotnega projekta znaša kar 80 milijonov evrov. Projekt je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi – iz Kohezijskega sklada je Slovenija zanj počrpala več kot 31 milijonov evrov. Po letu 2023 se financiranje izvaja iz sredstev Vodnega sklada in Sklada za podnebne spremembe. 

Projekt protipoplavne zaščite jugozahodne Ljubljane je razdeljen na dve fazi. Prva faza, ki zajema obnovo celotne struge Malega grabna, je bila izvedena med letoma 2022 in 2024. "V okviru izvedbe protipoplavnih ukrepov na Gradaščici smo v prvi fazi izvajali dve etapi. Prva etapa je bila izvedena v Mestni občini Ljubljana, kjer je izvedenih cca. 7,5 kilometra ureditev. Druga etapa se je pa izvedla v občini Dobrova-Polhov Gradec, kjer pa smo pa izvedli približno 2,5 kilometra protipoplavnih ureditev na vodotokih," je pojasnil vodja projekta Bojan Drnovšek iz Direkcije RS za vode.

Pretočno sposobnost struge so povečali z razširitvijo vodnega profila ter rekonstrukcijo treh mostov. "Pretočni profil Malega Grabna se je povečal za več kot 50 odstotkov glede na prejšnje stanje," pravi Drnovšek. Pri Dolgem mostu so odstranili večino zaraščenega drevja in uredili številne brežine. Zgradili so tudi nasipe in protipoplavne zidove za preprečevanje prelivanja poplavnih voda v naselja. 

Pomembna pridobitev pa so tudi zapornice z razbremenilnim jarkom, ki bodo v primeru visokih voda približno petino vseh poplavnih voda preusmerile iz urbanega območja na Ljubljansko barje. "Na vodotoku imamo vodomerne postaje. Te vodomerne postaje javljajo podatke v zbirni center, kjer se potem avtomatsko, ko bo dosežen nek nivo voda na merilnih mestih, začnejo dvigati zapornice. Voda iz Malega Grabna se začne prelivati v razbremenilni jarek, vse dokler ne dosežemo predvidenih pretokov (cca. 40 kubikov na sekundo). Medtem ko bo po tem delu teklo naprej proti Ljubljanici ob 100-letnih poplavah približno 160 kubikov na sekundo," je pojasnil Drnovšek.

Ukrepe so izvedli tudi v krajih Polhov Gradec, Dolenja vas in Šujica, kjer so prav tako zgradili nasipe in protipoplavne zidove ter povečali pretočnost vodotokov in stabilizirali strugo.

Čeprav so določeni ukrepi precej očitni posegi v okolje, pa so bili mnogi izvedeni bolj prefinjeno, z mislijo na ohranjanje naravnih ekosistemov ob in v reki. Kot denimo gradnja plavajočih rastlinjakov, ki zmanjšujejo erozijo bregov, ter zasaditev dreves in grmovja, ki stabilizirajo teren in preprečujejo erozijo. Ureditve tako ne pomenijo le gradbenega dosežka, pač pa tudi korak k bolj trajnostnemu razvoju mesta – s spoštovanjem naravnih tokov in pripravljenostjo na podnebne spremembe.

DRSV je sredi odkupa zemljišč in zaključuje projektno dokumentacijo za drugo fazo protipoplavnih ukrepov na Gradaščici. Ta zajema izvedbo suhega zadrževalnika Razori ter protipoplavno ureditev vodotokov Ostrožnika, Horjulke in Gradaščice na območju Dobrove. V zaledju Gradaščice pa se načrtujejo ureditve za stabilizacijo strug in zadrževanje plavin na osmih hudourniških pritokih Gradaščice.

Jugozahodni del Ljubljane je zdaj praktično skoraj v celoti varen pred stoletnimi poplavami, pravi Drnovšek in dodaja: "S tem projektom smo zaščitili približno 3000 objektov v Ljubljani in posredno s tem dodatno tudi 18.000 prebivalcev." S protipoplavno zaščito se zmanjšujejo tudi stroški zaradi intervencij in sanacij po poplavah, kar na Direkciji RS za vode ocenjujejo, da na letni ravni znese približno šest milijonov evrov prihrankov. 

Prvi pravi test je nova protipoplavna ureditev Gradaščice in Malega grabna prestala ob katastrofalnih poplavah, ki so velik del Slovenije prizadele 4. avgusta 2023. Takrat so bile protipoplavne ureditve znotraj Mestne občine Ljubljana že skoraj v celoti dokončane. "Zabeležili smo zelo visoke pretoke voda. Približno takšne, kot so bili ob poplavah leta 2010 in 2014, ko je bil jugozahodni del Ljubljane poplavljen, vendar tokrat ta del Ljubljane ni bil poplavljen. Vodotoki so uspešno zmogli odvesti poplavni val, tako da ni nastala nobena škoda prebivalstvu ali poslovnim dejavnostim. Nekaj manjše škode je nastalo le na vodni infrastrukturi, ki pa je bila takoj po dogodku v celoti sanirana," je pojasnil naš sogovornik. 

In tudi lokalni prebivalci so nam to potrdili: "Včasih je prišla do tukaj gor. Te hiše, ta del je bil ves poplavljen. Zdaj je v redu. Odkar so tole sanirali, je odlično."

Avgusta 2023 je pretok Gradaščice znašal tudi 157 kubičnih metrov na sekundo, kar je skoraj toliko kot leta 2010, ko je Ljubljana utrpela večje poplave.

V zadnjih treh stoletjih je bil razvoj Ljubljane vedno povezan z urejenostjo njenih voda – od Gruberjevega prekopa v 18. stoletju do poglobitve Ljubljanice. V zadnjih desetletjih pa se je mesto širilo tudi na poplavna območja. Problematika poseganja na vplivna območja vodotokov se ni reševala dovolj celovito, na kar so opozorili poplavni dogodki v zadnjih desetletjih. 

Gradaščica in Mali graben sta bila med najbolj ogroženimi območji zaradi goste poseljenosti in škodnega potenciala. Z večjo poplavno varnostjo pa se izboljšuje kakovost bivanja in odpira tudi prostor za razvoj. "Bistveno se izboljša možnost varnega bivanja, gradnje novih objektov, razvoj poslovnega okolja. Ker v nasprotnem primeru, če je neko okolje poplavno ogroženo, je prepovedano graditi na tem območju, kot drugo pa se tudi ljudje odselijo oziroma bežijo pred vodami," pravi Drnovšek. 

Zgodba Gradaščice tako ni le zgodba o kanalih, mostovih in zapornicah. Je zgodba o tem, kako lahko premišljeni ukrepi neposredno izboljšajo življenja prebivalcev in zagotovijo razvoj. Ko bodo vse faze dokončane, bo namreč jugozahodni del Ljubljane med poplavno najbolje zaščitenimi urbanimi območji v Sloveniji.