Rešena pred propadom: Langerjeva vila po 183 letih začenja novo poglavje

Ko vstopite v prenovljeno Langerjevo vilo in se sprehodite po njenih prostorih, v enem od njih pod nogami zagledate stare tlakovce. Po njih so ljudje hodili že leta 1843. V tem prostoru je namreč nekoč stala oranžerija, med obnovitvenimi deli pa so poleg tlaka odkrili dobro ohranjen dvojni kurilni kanal. Z njegovo pomočjo so s toplim zrakom nekoč ogrevali prostor, v katerem so lahko uspevale rastline, ki mariborskega podnebja sicer ne bi preživele.

A ta najdba ni zanimiva le zaradi svoje starosti, pač pa zaradi samega dejstva, da je bila oranžerija umeščena v bivanjski objekt, kar je izjemna redkost. "Nismo še našli kakšnega podobnega primera, zato je to verjetno unikum v evropskem oziroma svetovnem merilu," je dejal Miran Krivec iz Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je pojasnil, je bila oranžerija med prezidavo vile v 20. letih prejšnjega stoletja zasuta, a so zaradi starih fotografij vedeli, da je nekoč obstajala. Zaradi ohranitve in ustrezne prezentacije najdbe so nekaterim prostorom prilagodili namembnost.

Taki so se ohranili v izjemno dobrem stanju. "Ko smo primerjali evropsko literaturo, smo ugotovili, da je zelo podoben ogrevalni kanal v dvorcu Sanssouci v bližini Potsdama, ki je na svetovnem seznamu kulturne dediščine, tako da kotira ta vila s svojo oranžerijo v evropskem prostoru izjemno visoko. Vse, kar smo našli, je ohranjeno in restavrirano, tako da lahko stopite na originalen tlak iz leta 1843, samo še oranževci manjkajo," pravi Krivec.

Ko so strokovnjaki posegli v objekt, so se pokazale plasti zgodovine, ki jih prej ni bilo mogoče videti. Znotraj objekta so arheologi pod tlemi odkrili prazgodovinska žarna groba, pred vhodom pa še dva. Območje med Kamniško in Mladinsko ulico ter južno od nje je bilo namreč del prazgodovinskega žarnega grobišča.

Danes si je težko predstavljati, da je bilo območje okoli stadiona Ljudski vrt nekoč predvsem velik park. Toda prav tu se začne zgodba, po kateri je mariborski športni prostor dobil svoje ime.

Vilo v klasicističnem slogu, ki stoji na današnji Mladinski ulici 29, je leta 1843 kot svojo poletno primestno rezidenco dal zgraditi Joseph Langer, lastnik glažute v Josipdolu. Postavil jo je sredi približno štiri hektarje velikega parka, ki je bil takrat prvi večji park v mestu. Šele kakšnih 50 let pozneje so uredili današnji Mestni park v Mariboru.

Langer pa območja ni videl zgolj za zasebni užitek, saj je v oporoki izrazil željo, da bi bil po njegovi smrti park dostopen vsem meščanom za preživljanje prostega časa. Njegova vdova Katarina Langer je zato leta 1874 vilo s parkom prodala mestni občini. Posest so zaradi svoje odprtosti za javnost preimenovali v Volksgarten oziroma Ljudski vrt.

Ime se je ohranilo vse do danes, čeprav se je podoba območja skozi desetletja močno spremenila. Na njem so pozneje zrasli nogometni stadion, teniška igrišča in druge športne površine.

Podoba prostora pa se je skozi čas spreminjala. Tudi sama vila je skozi skoraj dve stoletji služila različnim namenom. Po letu 1874 so v njej uredili restavracijo, med svetovnima vojnama so jo preuredili v otroško zavetišče in mladinski dom, po drugi svetovni vojni so v njej domovali gostinska šola, diskoteka in športni klubi.

V zadnjih desetletjih je objekt vidno propadal, vse dokler ga ni pred šestimi leti ponovno prevzela pod svoje okrilje mariborska občina. Večji del lastništva Langerjeve vile je prevzela z menjalno pogodbo, ki jo je leta 2020 sklenila s podjetjem Terme Maribor, manjši delež pa kasneje še s pogodbo z Zvezo mariborskih športnih društev Branik.

"Želim si, da bi bil to tudi v prihodnje prostor ljudi, srečevanja, druženja, življenja, navdihovanja in povezovanja," je ob slavnostnem odprtju prenovljene Langerjeve vile dejal mariborski župan Saša Arsenovič. Kot je poudaril, s prenovo objekt vračajo v življenje mesta in ga znova odpirajo javnosti, tako kot si je nekoč želel njegov graditelj Langer.

Nekdaj močno degradiran zgodovinski objekt je danes konstrukcijsko utrjen, tehnično posodobljen in prilagojen novim vsebinam. V osrednjem pritličnem delu z zunanjo ložo je kavarna. V prenovljeni vili pa ima svoje mesto tudi šport. Eden od prostorov je namreč namenjen razstavam s področja športa. V notranjosti vile so dobili nove prostore še različna športna društva in mestna četrt Koroška vrata. V njej je tudi večnamenska dvorana za prireditve, ki lahko sprejme od 80 do 100 ljudi.

Pomembnejše arheološke najdbe so ohranili in jih vključili v prenovljeni objekt. Zahodno od vile so uredili tudi promenado, zasnovano kot linearen park, ki povezuje severni in južni del Ljudskega vrta. Na tem območju je že pred leti dobil svoje mesto tudi spomenik športni legendi Josipu Primožiču – Tošu.

Tako je danes v Langerjevi vili mogoče dobesedno stopati skozi različna obdobja mariborske zgodovine. Pod nogami so sledi prazgodovine, pred očmi arhitektura 19. stoletja, okoli stavbe pa prostor, ki je postal "srce" mariborskega športa.

Prenova vile tako v marsičem sledi želji Langerja, da prostor ne bi bil zaprt sam vase, temveč namenjen ljudem.