Pozabljeni ribnik kartuzijanov znova privablja turiste in gurmane

Ko zapustimo štajersko avtocesto, nas pot vodi mimo vasic, po vijugasti cesti, sredi gozdov in pašnikov. In ko malo pred naseljem Jurklošter zavijemo z glavne ceste, se nam pogled odpre proti zelenemu ribniku, ki se razteza sredi gričkov, posejanih s košatimi drevesi. Ribnik Marof je tesno povezan z nastankom Kartuzijanskega samostana Jurklošter. Kartuzija je za časa svojega delovanja od Celjskih grofov pridobila tudi pravico do ribolova na ribniku Marof ter na območju Gračnice in Savinje. Ribe so bile namreč pri prehrani kartuzijanov, ki po svojih redovnih pravilih ne uživajo nobenega drugega mesa, zelo pomembne.

Prav na tej zgodovinski in kulturni dediščini temelji projekt Oživitev ribnika Marof, ki je povezal Ribiško družino Laško, Občino Laško, STIK Laško in podjetje GM Plus. Cilj ni bil le obnova infrastrukture, pač pa želijo z oživitvijo območja domačinom in obiskovalcem približati tudi manj znano zgodbo kraja. Kartuzijani so namreč v srednjem veku pomembno zaznamovali tudi ribogojstvo in ribjo kulinariko, projekt tako izpostavlja manj znan del lokalne zgodovine in ga vključuje v turistično ponudbo.

"Tale ribnik, vključno z objektom, je na žalost sameval deset let," pripoveduje predsednik Ribiške družine Laško Martin Blatnik. Želja, da bi ga "vrnili v življenje", je tlela že nekaj let, ko se je odprla možnost pridobitve evropskih sredstev, pa so jo lansko pomlad začeli tudi uresničevati.

V okviru projekta so med drugim uredili tematske table o naravni in kulturni dediščini območja okoli ribnika, obnovili kuhinjo v ribiškem domu in postavili biološke čistilne naprave z lovilcem olj. Prav slednja je pomembna za ohranjanje čistega okolja, predvsem voda. Voda iz doma se namreč po čiščenju vrača v bližnjo Gračnico. "To je bistvenega pomena za življenje v vodotokih, še posebej v času, ko so vodostaji nizki," poudarja Blatnik. Prvi monitoring je po njegovih besedah pokazal, da so vode, ki se vračajo v naravo, neoporečne.

Projekt pa ni zajel le stavb in infrastrukture. Del projekta je bila tudi oživitev kulinarične dediščine območja. Kuharski mojster Miran Ojsteršek iz Gostilne Oštirka je skupaj s sodelavci pripravil jedi. Navdih zanje pa so iskali v kulinariki kartuzijanov, saj so se pri snovanju receptov oprli na pričevanja domačinov in zgodovinske vire o prehrani kartuzijanov. Rezultat so jedi, ki zgodbo kraja pripovedujejo skozi okuse: namaz iz dimljenega krapa z divjimi zelišči, popečena ščuka z medeno omako in krepka krapova enolončnica.

Posebnost jedilnika je tudi v tem, da sloni na t. i. zero waste principu. "Ne zavržemo ničesar. Ulovili smo krapa, ga očistili, naredili čisti file. Ostala nam je na primer koža, ostale so nam kosti. Kožo lahko uporabimo za čips, s katerim okrasimo namaz, ali pa dehidrirano kožo uporabimo kot začimbo za enolončnico. Iz kosti naredimo ribjo osnovo. Prav tako za kuhanje osnove uporabimo vso zelenjavo, korenček, zeleno, skupaj z olupki," pravi Ojsteršek.

Eden od ciljev projekta je bil tudi približati naravo mlajšim generacijam. Ob ribniku so zato razvili dva izobraževalna programa za osnovnošolce in uredili učilnico v naravi. Otroci bodo tu lahko spoznavali sladkovodne ribe, življenje v potokih in ribniku ter se učili o pomenu ohranjanja vodnih ekosistemov.

"Prisotni bodo v sami naravi, spoznali bodo ribe, njihovo okolje in predvsem druženje v naravi," pravi Blatnik.

Na tematskih tablah so izpostavili šest avtohtonih vrst rib. "Mi smo ta del zemljišča dobili v zakup leta 1982. Od takrat smo začeli s preurejanjem ribnika, ki ga vidimo danes. V njem predvsem skrbimo za avtohtone vrste rib, kot so navadni koreselj, zelenika, navadni krap, platnica, ščuka in smuč," nam je pojasnil Blatnik.

Nekatere vrste, kot sta navadni koreselj in navadni krap, so ogrožene, zato na ribniku velja sistem ujemi in spusti. In zato tudi ribe, iz katerih v ribiškem domu pripravljajo prej omenjene jedi, dobavljajo pri lokalnih rejcih in niso odvzete iz ribnika. "Mislim, da so ribe premalo opevane na krožniku, posebej sladkovodne ribe. In mislim, da je to eden od korakov za promocijo jedi iz sladkovodnih rib, kjer se lahko pride do zelo izjemnih okusov," pravi Blatnik.

Čeprav projekt nosi ime Oživitev ribnika Marof, sogovorniki poudarjajo, da gre za precej širšo zgodbo. "Predvsem kot Laščani si želimo imeti en tak košček turistične oaze," pravi Ojsteršek. Ob ribniku se danes ustavljajo pohodniki, kolesarji, motoristi in gostje iz bližnjih zdravilišč. Med obiskovalci je veliko tujcev, predvsem Avstrijcev in Nemcev.

Tudi župan Laškega Marko Šantej ocenjuje, da je bila prva sezona po prenovi uspešna. "Projekt so prepoznali tako domačini kot turisti. To nam daje zagon, da razmišljamo o nadaljnjem razvoju območja," pravi. Med prihodnjimi načrti pa župan omenja dodatne turistične vsebine in nastanitvene zmogljivosti. "Prihodnje leto praznujemo 800 let trških pravic in 100 let mestnih pravic. Teh 800 let trških pravic se navezuje tudi na prve zapise z območja Jurkloštra, kjer so bili kartuzijani tisti, ki so se na tem območju naselili, trgovali in sodelovali tudi z našo najstarejšo slovensko kartuzijo v Žičah. Hkrati so pa tu predvsem pustili en pomemben odtis, eno pomembno sled dediščine, znali živeti trajnostno, sonaravno z okoljem in to si tudi mi prizadevamo danes," še dodaja župan.

Projekt Oživitev ribnika Marof je bil izbran za najboljši EU projekt leta 2026 na portalu evropskasredstva.si. Z njegovo pomočjo je prostor, ki je bil desetletje zaprt, znova postal zbirališče ljudi in postaja nova pomembna turistična zgodba na zemljevidu Slovenije. Vrednost projekta znaša okoli 96.000 evrov. "Od tega je bilo 75 odstotkov sredstev zagotovljenih s strani Lokalne akcijske skupine za ribištvo oziroma iz evropskih skladov," je pojasnil predsednik RD Laško.

Dogodka ob predstavitvi rezultatov projekta se je udeležil tudi Velislav Žvipelj, državni sekretar, pristojen za gozdarstvo, lovstvo, hrano in ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo. Ob tej priložnosti je poudaril, kako pomembna so evropska sredstva za razvoj lokalnih skupnosti. "Takšne pobude prispevajo k večji prepoznavnosti kraja, bogatijo ponudbo za domačine in obiskovalce ter spodbujajo odgovoren odnos do naravnih virov, ki jih želimo ohraniti tudi za prihodnje generacije," je poudaril. Pri razvoju slovenskega podeželja, ribištva in lokalnih skupnosti pa igrajo pomembno vlogo prav ljudje, ki znajo prepoznati priložnosti svojega okolja in jih povezati v skupno zgodbo, je še zaključil.