Namesto da bi romale na deponijo, odslužene plezalne vrvi dobile novo življenje

Ročaji za košaro, obešalniki za oblačila, moderna viseča svetilka ter obeski za ključe. To je nekaj prvih izdelkov iz kolekcije KROG – Full Circle, linije oblikovalskih izdelkov, ki so nastali iz odsluženih plezalnih vrvi in ki so jo v začetku tedna predstavili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

A pot od ideje – ustvariti uporabne izdelke za dom iz odpadkov, ki se jih drugače ne da reciklirati – do končnega rezultata je trajala več mesecev. "Ko smo prijavljali projekt, sploh še nismo vedeli, kateri odpadni material bomo uporabili. Vedeli smo le, da želimo razvijati izdelke iz odpadkov in da bomo pri tem sodelovali s Fakulteto za arhitekturo," pravi vodja projekta Maja Rijavec iz Smetumeta.

Pod vodstvom mentorja Gašperja Medveška je bilo v projekt vključenih približno 15 študentov arhitekture, ki so sprva iskali čim več idej. "Izvedli smo tri delavnice, kjer sta Maja in Alenka seznanjali študente z ekološkimi in trajnostnimi principi," nam je pojasnil Medvešek. Študenti so nato dobili široko zastavljeno nalogo, da iz različnih odpadnih materialov oblikujejo predmete za dom. Na začetku ni bilo določeno niti, kateri materiali bodo uporabljeni niti, kateri izdelki bodo na koncu vključeni v projekt. "Predlagali so različne predmete, v bistvu niti ne take, ki so zdaj predstavljeni v okviru kolekcije. Ena študentka je izdelala nekaj iz odpadnih vrvi, sicer pa so delali iz različnih materialov, zelo različne predmete, od stolov, luči itd." je pojasnil.

Po številnih raziskavah in preizkušanjih so se odločili, da bodo dali novo priložnost plezalnim vrvem, saj gre za material, ki ga ni mogoče enostavno industrijsko reciklirati, obenem pa ga lahko redno pridobivajo. "Uradno je treba plezalno vrv menjati na tri leta, potem ni več varna za plezanje, ker izgubi elastičnost," pravi vodja projekta. "Za nas je bilo izjemno pomembno, da gre za odpadek, ki ga ni mogoče učinkovito reciklirati in ga lahko vedno znova dobimo v podobni obliki. Plezalne vrvi so se izkazale za enega takšnih materialov," pravi Rijavčeva. Vrvi so zbirali prek Planinske zveze, plezalnih društev in plezalnih centrov. "Organizacije, ki smo jih kontaktirali, so se zelo dobro odzvale in z veseljem prispevale material," dodaja.

Za vsakim od končnih izdelkov se torej skriva več kot leto dni raziskovanja, razvoja in sodelovanja med oblikovalci, študenti ter strokovnjaki z različnih področij. Cilj ni bil zgolj ponovno uporabiti material, ampak ustvariti predmete, ki bodo kakovostni, uporabni in oblikovalsko dovršeni. Po mnenju Medveška je prav povezovanje znanja, izobraževanja in praktičnega razvoja ena največjih vrednosti projekta. Ob tem opozarja, da je med govorjenjem o trajnosti in njenim dejanskim uresničevanjem še vedno precejšnja razlika. "O krožnem gospodarstvu in trajnosti se veliko govori, težje pa je te principe prenesti v vsakodnevno prakso," pravi in dodaja, da nas pri tem pogosto omejujejo sistemi, predpisi in utečeni načini delovanja.

Pri oblikovanju so torej razmišljali tudi o tem, kaj se bo z izdelkom zgodilo čez pet, 10 ali 20 let. Zato izdelki niso zlepljeni v neločljivo celoto. To pomeni, da ko bodo ti izdelki odslužili svojemu namenu, bodo lahko materiale ločili in ponovno uporabili ali (delno) reciklirali. "Ročaji imajo aluminijaste elemente, ki so v resnici spojni elementi zajle. Aluminij je zelo trajnosten material in se lahko zelo učinkovito reciklira, in tudi pri teh naših izdelkih to velja. To se samo odreže in se potem lahko potegne dol in se da posebej reciklirati aluminijaste dele," je pojasnila oblikovalka Alenka Kreč Bricelj iz Smetumeta.

Priznava, da jo med vsemi izdelki najbolj navdušuje luč. "Zato, ker se mi zdi, da je tako enostavna. Končna oblika pa je nastala povsem drugače, kot sem si jo predstavljala na začetku. Ravno to me je najbolj presenetilo," je povedala.

Oblikovalki poudarjata, da so izdelki ergonomsko prilagojeni potrebam uporabnikov, starejšim od 50 let, pa tudi osebam z zmanjšano mobilnostjo. A Kreč Bricljeva ugotavlja, da pritegnejo predvsem dve vrsti ljudi: "Tiste, ki imajo radi dobro oblikovanje, in tiste, ki razumejo trajnost."

"Smeti so oblikovalski problem. KROG je oblikovalska rešitev. Želeli sva narediti sodobne, uporabne in lepe izdelke, ki jih želiš imeti doma, tudi če trajnost ni prva stvar, na katero pomisliš pri nakupu," je dodala. "Ne želimo se samo rešiti odpadka. Izdelek mora biti lep, uporaben in tak, da ga ljudje želijo uporabljati vrsto let," pravi Kreč Bricljeva.

Pri oblikovanju so zato razmišljali tudi o modularnosti in souporabi z izdelki, ki jih že imamo doma. "Ročaje iz plezalnih vrvi lahko pritrdimo na navadno plastično gajbico in jo spremenimo v košaro. Pri obešalniku lahko za obtežitev uporabimo kamne, nabrane na sprehodu," sta pojasnili oblikovalki.

Ob tem je Kreč Bricljeva opozorila tudi na pogost pojav t. i. "zelenega zavajanja" (angleško: greenwashing). "Ni dovolj, da podjetje uporabi zelen slogan in ga natisne na majico. Pomembno je, da za tem stojijo tudi dejanja in da podjetje res živi vrednote, o katerih govori," poudarja.

Projekt hkrati krepi lokalne dobavne verige in zmanjšuje odvisnost od uvoženih izdelkov. "Mi smo majhno podjetje, zavzemamo se za neke vrednote, ki niso poceni. Predvsem pa je vse izdelano v Sloveniji in je veliko ročnega dela. Vse je pošteno plačano in izdelano po standardih, ki jih lahko dosegamo v okviru trajnosti," je izpostavila Kreč Bricljeva.

Celoten projekt, ki poteka od lanskega oktobra, je vreden dobrih 77 tisoč evrov, sofinanciran pa je bil iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za gospodarstvo.

Kolekcija je navdušila obiskovalce predstavitve v MAO, mnogi so se že na dogodku zanimali za nakup. Izdelke prodajajo prek spletne strani Smetumet, pa tudi v izbranih fizičnih trgovinah v Ljubljani. Načrtujejo pa širitev prodaje tako doma kot v tujini, hkrati pa razvijajo nove izdelke iz istega materiala.