Kako je zapuščena veleblagovnica postala stičišče znanosti, inovacij in zabave

Kako je sestavljeno človeško telo? Kako deluje elektrika? Kako nastanejo valovi? Kako struga reke vpliva na poplave? Odgovore na vsa ta vprašanja in še številna druga lahko obiskovalci dobijo v Tehnoparku Celje, največjem znanstveno-zabavnem parku pri nas. Ta deluje že pet let, vsako leto pa ga obišče vse več obiskovalcev. Lani so jih tako našteli že okoli 60.000, kar je za Celje izjemna številka. 

Kot poudarja direktorica Tehnoparka Andreja Erjavec, beležijo približno 30-odstotno letno rast obiskovalcev. "Namen Tehnoparka je, da ponudimo inovacije, nove metode izobraževanja in delavnice na malo drugačen način. Registrirani smo kot zavod za neformalno izobraževanje. H kreativnemu mišljenju navdušujemo že najmlajše, ljudi seznanjamo z novitetami," nam je zaupala direktorica.

Tehnopark je namreč namenjen širši javnosti – od otrok in mladine do odraslih in strokovne javnosti. V njem pa lahko obiskovalci preko interaktivnih eksponatov znanost tudi aktivno doživijo. "Imamo 60 razstavnih interaktivnih eksponatov, ki so razdeljeni na pet različnih tem. Obiskovalci lahko pri vsaki postaji aktivno sodelujejo, kar pomeni. Doživijo pa lahko res zelo različne stvari," pravi Sabina Gaberšek, vodja projektov pri Tehnoparku Celje.

Največ zanimanja pri obiskovalcih zagotovo pritegnejo roboti. "Imamo dva humanoidna robota – model Pepper, ki smo ga poimenovali Barbara, in model NAO 6 oziroma naš Teo, ki animirata obiskovalce. Z njima tudi izvajamo delavnice in učimo osnov programiranja. Potem je tu še naš robotski pes Kodi, ki nekako še popestri dogajanje v Tehnoparku Celje," pravi Gaberškova. 

Najmlajši se radi igrajo tudi v t.i. 'tehnoštacuni' in se preizkusijo v gradnji hiše. Odraslim pa so zanimivi simulatorji letenja in hoje po brvi nad nebotičniki – vse to namreč omogoča virtualna resničnost. Lahko vas objame milni mehurček, ali pa se uležete na posteljo z žeblji. 

Ker je Celje eno izmed bolj poplavno ogroženih območij v Sloveniji, so se v Tehnoparku odločili, da v zbirko vključijo tudi eksponat, ki prikazuje tri različne rečne struge in vpliv vodostaja na gradnjo hiš. Obiskovalci lahko tako v praksi vidijo, kako različne ureditve vodotokov vplivajo na obseg poplav in posledice za okolico.

Poleg stalnih eksponatov Tehnopark ponuja še širok nabor delavnic – od robotike, programiranja in naravoslovja do ustvarjalnih in kulinaričnih delavnic, kot je molekularna kuhinja. Namenjene so predvsem osnovnošolcem, a zanimanje zanje kažejo tudi starejši obiskovalci.

Tehnopark Celje ima tudi pomemben turistični in gospodarski vpliv. Z večjim obsegom obiskovalcev se čuti učinek v starem mestnem jedru – njihovi obiskovalci zahajajo v kavarne, slaščičarne in raziskujejo mesto, poudarja Erjavčeva. Vse več je tudi tujih gostov, predvsem med vikendi, prazniki in počitnicami. "Moramo se pohvaliti, da nas obiskuje tudi vedno več šol iz sosednje Hrvaške," pravi direktorica. Zato so poleg razlage v slovenščini ob eksponatih tudi razlage v angleščini in hrvaščini. 

Projekt, ki danes pomembno prispeva k razvoju mesta in širše regije, je zrastel v zapuščeni in propadajoči stavbi v središču mesta. Mestna občina Celje je stavbo nekdanje veleblagovnice, zgrajene leta 1971, odkupila leta 2015. "Stavba je propadala in v bistvu kazila ta del mesta ... S samo prenovo smo v bistvu degradirano območje spremenili v urbano okolje," pravi Erjavčeva. Celoten projekt je vreden dobrih šest milijonov evrov, od tega so evropska sredstva krila 3,6 milijona evrov. Preostali del sredstev sta prispevali država in Mestna občina Celje. 

Danes Tehnopark Celje velja za primer dobre prakse, kako lahko evropska sredstva, lokalna vizija in sodobne vsebine ustvarijo prostor, kjer se znanost, izobraževanje in zabava združijo v edinstveno izkušnjo za vse generacije.