V štirih mesecih od ideje do podjetja

Že peto leto v Ljubljanski urbani regiji (LUR) poteka program Podjetno nad izzive (PONI), ki je namenjen vsem s podjetniško idejo in željo, da jo uresničijo – ne glede na starost, spol ali izobrazbo. Izvaja ga Regionalna razvojna agencija LUR. Dvakrat na leto objavijo javni razpis, na katerega se lahko prijavi vsak od prebivalcev 25 občin, ki jih pokriva regija. Prijave na zadnji razpis so se pravkar zaključile, naslednji razpis bo spomladi.

"Projekt je resnično uspešen, povprečno dobimo 60–70 prijav, 10 jih izberemo – res tiste najboljše. Do zdaj smo izobrazili že 120 udeležencev in več kot 66 jih je že odprlo svoje podjetje, kar predstavlja res izjemen rezultat," pravi Dejan Marinčič, svetovalec direktorice za podjetništvo in inovativnost pri RRA LUR. Povprečna starost udeležencev je 33 let, najmlajša udeleženka je imela 18 let, najstarejša pa 54.

Izbrane kandidate v okviru projekta za štiri mesece zaposlijo, ti pa nato vsak delovni dan osem ur namenijo razvoju svoje podjetniške ideje. V tem času delajo v co-working okolju, kjer jim pomagajo notranji in zunanji mentorji ter več kot 20 strokovnjakov z različnih področij.

"Dobijo znanja iz digitalnega marketinga, ustvarijo celostno grafično podobo, naredijo svojo spletno stran, trenirajo 'pitche', javno nastopanje, potem s področja financ, davkov, pravnih vidikov ... Notranji in zunanji mentorji bdijo nad njimi vsak dan, da njihova poslovna ideja raste čim hitreje in da so res lahko samostojni, da pridobijo vsa podjetniška znanja v teh štirih mesecih," pravi Marinčič.

Podjetniške ideje, ki so jih v okviru programa realizirali doslej, so izjemno raznolike – od slaščičarstva, kozmetike, kvačkanih torbic in butičnih fitnesov do igralnih kart in konzol. Program PONI LUR se lahko pohvali z zelo konkretnimi rezultati.

Med uspešnimi zgodbami programa je tudi Nuša Marinc, ki je ustvarila bioaktivno kozmetiko Nanu. Njena podjetniška ideja je izhajala iz osebne izkušnje. Zaradi zelo občutljive, k alergijam nagnjene kože je namreč težko našla ustrezne izdelke. Ker ima izobrazbo s področja kemije in se je še sama dodatno izobraževala, je začela sama razvijati kozmetične izdelke. V okviru programa PONI pa je nato skupaj z mentorji oblikovala celotno linijo izdelkov za nego obraza – od tonika in čistilnega mleka do krem in serumov. V štirih mesecih je dokončno razvila recepture in jih tudi certificirala, nato pa izdelke s pomočjo projekta predstavila trgu.

"Meni se zdi PONI odličen projekt. Res si v družbi 10–11 podobno mislečih. Vsi imamo neke podobne, iste želje, sanje ... In je res zelo navdihujoče okolje, ki te res stimulira. Zelo rada sem šla vsako jutro v službo, ker si tam v bistvu zaposlen za štiri mesece ... Mislim, da so bili to najboljši štirje meseci, kar sem jih preživela v službi," pravi Nuša.

Čeprav jo je sprva skrbelo, kako bo trg sprejel njene izdelke, so se strahovi razblinili, ko so njeni izdelki začeli prejemati tudi pomembna priznanja. Njen antioksidativni oljni serum je prejel že šest nagrad, med drugim tudi srebrno nagrado na Global Green Beauty Awards, hialuronski serum pa je osvojil nagrado Beauty Shortlist Awards kot najboljši hialuronski serum v Evropi.

Svojo podjetniško pot je v programu PONI začela tudi Slađana Urošević Šimunac. Kvačkati je znala že od otroštva, a šele po izgubi službe je hobi začela spreminjati v poslovno idejo. "Kvačkam že celo življenje. Babica me je naučila pri šestih letih. Ko pa sem po 13 letih ostala brez službe in sem bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje, sem slišala za PONI. Tako da sem se na program prijavila z izdelkom – kvačkano torbico. Tam sem pa nato razvila hobi v podjetniško zgodbo," nam je na kratko opisala svojo pot v podjetništvo.

V programu PONI LUR je dobila znanje in pogum, da je svojo blagovno znamko Kročeta tudi javno predstavila. "Dobiš nek pogum in znanje, da potem začneš peljati svojo zgodbo," poudarja.

Danes so njene torbice na slovenskem trgu že precej znane. Prepoznavne pa so po tem, da je kvačkani del kombiniran z usnjenimi, lesenimi in kovinskimi detajli. "Vsaka torbica je v principu unikatna. Sledim pa trendom v smislu barv in materialov," pravi Slađana. Vse torbice izdeluje ročno, sama. "Na začetku sem torbico delala nekje med 20 in 30 ur, danes, po štirih letih, pa se je to skrajšalo nekje za pol – se pravi nekje med 10 in 15 ur potrebujem, da izdelam torbico," pravi. Doslej jih je ustvarila že med 100 in 150.

Lani je v programu sodelovala tudi Nika Vuchkova, mlada umetnica, ki je želela odpreti svoj lastni studio za tetoviranje. "Moram reči, da sem bila zelo vesela, ker so me takrat sprejeli, zato ker sem dobila ogromno pomembnega znanja, ogromno informacij. Zelo so mi pomagali v smislu računovodskih in podobnih stvari. Vsaka nova informacija in vsako novo znanje je več kot dobrodošlo in tukaj sem dobila tega res zelo veliko," pravi.

Zaradi tega je, kot pravi, tudi precej napredovala. Ne le da je s prijatelji odprla svoj studio za tetoviranje in dobila nove stranke, pač pa je začela razvijati tudi svoje umetniške izdelke, ki jih je te dni prodajala na božičnem sejmu, na stojnici RRA LUR. "Že prej sem seveda delala tudi take stvari, saj sem umetnost tudi študirala. Sem pa začela to bolj razvijati šele na Poniju, ker so mi svetovali, da bi bilo dobro, da so tudi kakšni izdelki. Da nisi odvisen samo od svoje storitve," nam je zaupala.

Med drugim je tako svoje risbice spremenila v začasne tetovaže oziroma tatu nalepke. "Jaz sem to naredila na način, da so videti kot prave tetovaže. Sama sem narisala dizajne, tako da so v bistvu unikatni. Tudi velikosti so take, da so bolj podobne pravim tetovažam. Moj namen je bil, da si lahko to ljudje kupijo, če razmišljajo o pravi tetovaži, pa niso prepričani. Tako lahko najprej preizkusijo in vidijo, kako se počutijo," pravi Nika.

Na RRA LUR poudarjajo, da se sodelovanje z udeleženci ne konča po štirih mesecih. Nekdanjim udeležencem na njihovi podjetniški poti pomagajo tudi pri promociji in prodaji. "Zelo smo hvaležni, da smo od Mestne občine Ljubljana dobili prostor za pop-up trgovinico v nekdanji Plečnikovi trafiki v samem centru mesta. V njej se na vsakih 14 dni menjata po dva uspešna podjetnika, ki sta že zaključila ta projekt in tu lahko testirata svoje izdelke in jih prodajata," pravi Marinčič. V prazničnem času se predstavljajo tudi na stojnici na Bregu v Ljubljani, sicer pa tudi na različnih sejmih in dogodkih.

Program PONI LUR je vreden več kot 1,5 milijona evrov, financirata pa ga Evropska unija in ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Cilj projekta je spodbujanje podjetništva, odpiranje novih delovnih mest in ustvarjanje dodane vrednosti za družbo. Kot poudarjajo na RRA LUR, je prav celostna podpora – od ideje do delujočega podjetja – tista, ki mnogim podjetnikom omogoči, da na trgu ne le zaživijo, ampak tam tudi obstanejo.

Sicer pa se projekt Podjetno nad izzive ne izvaja le v Ljubljanski urbani regiji, pač pa v vseh 12 regijah po Sloveniji.